Jedro

V postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da glasi: „1. Predlogu upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja se ugodi.

2. Dolžnik mora upniku v 8 dneh povrniti 6,59 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka.”

II. Dolžnik je dolžan upniku v 8 dneh povrniti 59,35 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog upnika za izdajo odredbe dolžniku za predložitev seznama premoženja (I. točka izreka) in predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa na način, da se izda odredba, da je dolžnik dolžan predložiti seznam premoženja. Ponovno pojasni, da ne more priti do podatkov o tem, ali ima dolžnik kakšno premoženje, saj lahko poizve le glede tistega premoženja, ki je uradno registrirano (motorna vozila, nepremičnine, bančni računi). Vendar, ker pa obstaja cel kup drugega premoženja, ki ga lahko ima podjetje, do teh podatkov pa ne more priti, je po njegovem predlog za izdajo odredbe dolžniku, da predloži seznam svojega premoženja, utemeljen. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Prvi odstavek 31. člena ZIZ določa, da je v primeru, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. Da bi bil upnik s tem predlogom uspešen mora zadostiti dvema pogojema: 1. verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, in 2. predlog mora podati med izvršilnim postopkom (do konca izvršilnega postopka). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ocenilo, da upnik ni z verjetnostjo izkazal, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ker vloge ni obrazložil. V predlogu naj ne bi navedel dovolj konkretiziranih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se ne bo mogel v celoti poplačati.

Takšnim razlogom sodišče druge stopnje tudi glede na pritožbena izvajanja upnika ne pritrjuje.

6. Kot izhaja iz zgoraj citirane zakonske določbe se v postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.

7. Upnik je v predlogu z dne 10. 4. 2014 jasno navedel, da iz dosedanjega postopka in poizvedb izhaja, da dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal. Po podatkih dolžnik nima nepremičnega premoženja, kot tudi premičnega premoženja večje vrednosti (negativno dejstvo). Navedba takšnih okoliščin po oceni sodišča druge stopnje ustreza zakonskemu pogoju iz prvega odstavka 31. člena ZIZ, ki od upnika zahteva, da (zgolj) s stopnjo verjetnosti izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. V prid takšnemu zaključka govori tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 13. 4. 2012 dovolilo izvršbo zaradi izterjave 2.000,00 EUR s pripadki, ki pa, kot izhaja iz podatkov spisa, vse do dne, ko je bil vložen predlog za izdajo odredbe dolžniku za predložitev seznama njegovega premoženja (10. 4. 2014), ni bila uspešna in se upnik ni mogel v celoti poplačati (l. št. 9 in 14). Resda je bil upnik, kar nenazadnje sam priznava v vlogi z dne 26. 4. 2012, delno poplačan, vendar kot izhaja iz podatkov spisa, ne zaradi rubeža dolžnikovega dobroimetja na računu pri NKBM d.d., kot dovoljenim sredstvom izvršbe. Ob tem je potrebno izhajati tudi iz smisla izvršbe, ki naj upniku omogoči čimprejšnje poplačilo. Upnik namreč ni dolžan trpeti dolžnikovega odlaganje plačila, pa tudi sicer je potrebno izhajati iz privilegiranega položaja upnika v izvršilnem postopku, ki mu 31. člen ZIZ omogoča vložitev predloga za izdajo odredbe sodišča dolžniku, da predloži seznam svojega premoženja, da bi lahko bila izvršba zoper njega učinkovita.

8. Kar zadeva drugi pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZIZ, je upnik podal predlog sodišču prve stopnje za predložitev seznama dolžnikovega premoženja pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na dobroimetje na računu dolžnika pri NKBM d.d., kot edinem sredstvu izvršbe. Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj. Ustavitev izvršbe teorija in sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka. Ta je namreč končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe. Konec oziroma ustavitev izvršilnega postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že konca izvršilnega postopka. V obravnavani zadevi je izvršba na rubež dolžnikovega dobroimetja na računu, ki ga ima odprtega pri NKBM d.d. še v teku in ni ustavljena, zato je izkazano, da je upnik pravočasno predlagal, da se dolžniku na podlagi 31. člena ZIZ odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je tako opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko je bil izvršilni postopek (še) v teku.

9. Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo predlog upnika za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako kot to izhaja iz I./1. točke izreka tega sklepa (355. člen ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

10. Spremenjena odločitev o glavni stvari narekuje tudi odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih je upnik priglasil z vlogo z dne 10. 4. 2014 (drugi odstavek 165. člen ZPP). Ker mora upnik za izdajo odredbe po prvem odstavku 31. člena ZIZ verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar pomeni, da mora svojo vlogo ustrezno obrazložiti, gre pri takem predlogu za obrazloženo vlogo in jo je kot tako treba tudi vrednotiti. Stroški vloge za predložitev seznama premoženja so po mnenju sodišča druge stopnje tudi potrebni za izvršbo (posebej ob upoštevanju dejstva, da upnik še ni bil v celoti poplačan), zato lahko upnik njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).

11. V primeru, ko stranka dejanja opravlja po pooblaščencu, ki je odvetnik, je treba za način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov za opravljene storitve uporabiti Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in Tarifo, ki je sestavni del tega zakona (drugi odstavek 3. člena ZOdvT). Predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja sicer ni mogoče enačiti s predlogom za izvršbo, temveč jo je treba uvrstiti med druge obrazložene vloge po Tarifi. V predmetni zadevi je bila izvršba predlagana z rubežem dolžnikovega dobroimetja pri NKBM d.d. in je tudi v trenutku vložitve predloga za predložitev seznama premoženja, ki je relevanten za opredelitev višine nagrade in stroškov, tekla zgolj s tem izvršilnim sredstvom. Gre torej za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika do banke, obrazložene vloge v zvezi s takimi terjatvami pa Tarifa uvršča v tarifno številko 3464, za katero je predviden količnik 0,15. Glede na vrednost spornega predmeta, upoštevajoč delno plačilo (sklep z dne 24. 5. 2012) pripada upniku za sestavo predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja po tar. št. 3464 4,50 EUR, 0,90 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 (20% nagrade). Skupaj z 22% DDV po tar. št. 6007 (pooblaščenec upnika je navedel, da je zavezanec za plačilo DDV in podal tudi svojo identifikacijsko številko) tako znašajo stroški upnika za sestavo predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja 6,59 EUR. Ker sodišče prve stopnje upniku ni priznalo stroškov, je pritožbeno sodišče pritožbi tudi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 6,59 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora dolžnik v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, petim odstavkom 38. člena ZIZ ter določbami ZOdvT povrniti stroške pritožbenega postopka. Sodišče je upniku glede na vrednost izpodbijanega dela (upoštevajoč utesnitev) priznalo 18,00 EUR za sestavo pritožbe po tarifni številki 3468, nagrado za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 3,60 EUR (20% nagrade za sestavo pritožbe) po tarifni številki 6002 ter sodno takso v višini 33,00 EUR, skupaj z 22% DDV po tarifni številki 6007 torej 59,35 EUR. Dolžnik mora upniku v 8 dneh povrniti 59,35 EUR stroškov pritožbenega postopka.