Jedro

Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo Centra za socialno delo Maribor, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za pridobitev statusa invalida, nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Njeno pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavrnilo in ugotovilo, da v tem postopku ni bilo stroškov. V odločbah se oba organa sklicujeta na določbe Zakona o socialnem vključevanju invalidov (v nadaljevanju ZSVI).

2. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila niti ni sodišču posredovala upravnega spisa.

3. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

4. V obravnavani zadevi je sporna pridobitev statusa invalida po ZSVI in pridobitev pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu, in sicer tako pravice do nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI kot tudi dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI.

5. ZSVI ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida ali invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalid) osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje, pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo (tako določa 1. člen tega zakona).1

6. Na podlagi 2. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) so socialna sodišča pristojna za odločanje v socialnih sporih po določbah tega zakona. Na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih: na področju socialnih prejemkov: a) o socialno varstvenih dajatvah; b) o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.

7. Glede na zakonsko ureditev je torej za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.2

8. Sodišče je zato na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. 1 ZSVI je začel veljati 1. 1. 2019. S tem dnem je prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 - ZUTPG, 122/07 - odl. US, 61/10 - ZSVarPre in 40/11 - ZSVarPre-A; v nadaljevanju ZDVDTP), kar določa 25. člen ZSVI, ki je tako nadomestil ZDVDTP. 2 Prim. sklepe Upravnega sodišča RS v zadevah I U 497/2020-38 z dne 2. 11. 2021, I U 2031/2019-13 z dne 25. 8. 2020, II U 336/2016-7 z dne 16. 11. 2016 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 162/2021 z dne 24. 11. 2021. Vrhovno sodišče je na podlagi prej veljavnega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih štelo, da je spor o pravici do spornega dodatka za tujo nego in pomoč socialni spor (zadeva I Up 89/99), posredno pa to izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 36/2008 z dne 12. 1. 2009. V sporu o pristojnosti med upravnih in socialnim sodiščem je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII R 23/2009 odločilo, da je za odločanje v sporu o priznanju pravice do dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP stvarno pristojno socialno sodišče.