Jedro

Sodišče prve stopnje je že vodilo postopek glede (ne)veljavnosti umika tožbe z dne 1. 8. 2018, v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 pa ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da dokazni postopek v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 izpelje sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče, s tem pa bo pravdnima strankama zagotovljena tudi pravica do pritožbe, saj se dejstva, od katerih je odvisna veljavnost umika tožbe z dne 25. 3. 2019, pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala. V konkretnem primeru ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka, z odločitvijo, da dokazni postopek izpelje sodišče prve stopnje, pa tudi ne bo pravdnima strankama kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Še posebej, če se bo izkazalo, da tožnik ni podpisal umika tožbe z dne 25. 3. 2019, bo sodišče prve stopnje lahko tožnika tudi zaslišalo v zvezi z umikom tožbe z dne 1. 8. 2018.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Dne 13. 7. 2016 je takrat še mladoletni tožnik po očetu kot zakonitemu zastopniku vložil tožbo zoper toženko zaradi zvišanja preživnine. Tožnik je 25. 3. 2019 postal polnoleten in istega dne je sodišče prve stopnje prejelo tožnikovo vlogo, iz katere izhaja, da prevzema pravdo in umika tožbo ter da odpoveduje1 pooblastilo odvetnici, ki ga je zastopala v pravdi. Toženka je z umikom tožbe soglašala, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

2. Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno sklepalo, da je izjavo o umiku napisal tožnik. Tožnik ni vložil izjave o umiku, domneva pa, da je izjavo sestavila toženka, ki je ponaredila njegov podpis. Toženka je v tem postopku že zlorabila tožnikovo zaupanje, ko mu je dala v podpis izjavo o umiku tožbe, kar je tožnik pojasnil v pripravljalni vlogi z dne 9. 10. 2018. Med vikendom od 23. 3. 2019 do 24. 3. 2019 je bil tožnik pri toženki. Toženka ga je vprašala, če bi podpisal nekaj v zvezi s sodiščem. Zaradi preteklih izkušenj tožnik ni želel ničesar podpisati in je odšel na sprehod. Čez nekaj dni je oče pojasnil tožniku, da je sodišče prejelo izjavo o umiku tožbe, ki naj bi jo podpisal tožnik. Tožnik izjave ni podpisal, ne priznava podpisa na izjavi kot svojega, prav tako odvetnici ni preklical pooblastila. Na PP Š. je dal prijavo, da na izjavi o umiku tožbe ni njegov podpis. Sodnici so znana ravnanja toženke, ki je v tem postopku vložila ponarejena potrdila o plačilu preživnine, zato je zakoniti zastopnik tožnika zoper njo vložil kazensko ovadbo, o čemer je seznanil sodišče prve stopnje. Zoper toženko je bil sprožen kazenski postopek, preiskovalni organi pa so zbirali informacije o domnevnem kaznivem dejanju toženke tudi pri sodnici. Toženka je bila v kazenskem postopku spoznana za krivo za kazniva dejanja neplačevanja preživnine in ponarejanja listin. Sodišče bi moralo na podlagi teh okoliščin upoštevati, da obstaja možnost, da izjava z dne 25. 3. 2019 ni verodostojna, da je ni dal tožnik, zato bi moralo njeno resničnost preveriti pri tožniku. Tožnik je priglasil tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj se zasliši tožnik in pridobi izvedensko mnenje grafologa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče kronološko navaja relevantna dejstva, povezana z ravnanji pravdnih strank v tem postopku, na podlagi katerih, ob upoštevanju pritožbenih navedb, ugotavlja, da obstaja dvom, ali je tožnik izjavo o umiku tožbe podpisal. Iz tega razloga je treba v novem postopku pred sodiščem prve stopnje izvesti predlagane dokaze pravdnih strank v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019, kljub spornim ravnanjem takrat še mladoletnega tožnika tekom postopka, ko je spreminjal svoje navedbe glede podpisa prve izjave o umiku tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 1. 8. 20182. Iz te izjave izhaja, da mladoletni tožnik preklicuje pooblastilo pooblaščenki in da umika tožbo. Toženka je podala soglasje k umiku tožbe3, pooblaščenka tožnika pa je v vlogi z dne 22. 9. 20184, potem ko je prejela izjavo o umiku tožbe od sodišča, pojasnila, da mladoletni tožnik ni dal izjave o umiku in ni preklical pooblastila pooblaščenki. V vlogi z dne 24. 8. 20185 je pooblaščenka tožnika dodatno navedla, da podpis na izjavi o umiku tožbe ni od mladoletnega tožnika. Toženka je glede na te trditve v vlogi z dne 24. 9. 20186 predlagala zaslišanje tožnika in postavitev izvedenca grafologa. Sodišče prve stopnje je na naroku 26. 9. 2018 sprejelo sklep, da se izvede dokaz z izvedencem grafologom, toženki pa je naložilo, da plača predujem za izvedenca7. V pripravljalni vlogi z dne 10. 10. 20188 je mladoletni tožnik po pooblaščenki navedel, da je podpisal izjavo o umiku tožbe, ki pa se ne sklada z njegovo pravo voljo. Toženka je z vlogo z dne 26. 11. 2018 predlagala ustavitev postopka zaradi umika tožbe9. Sodišče prve stopnje je glede na podane izjave in glede na dejstvo, da je tožnik takrat že dopolnil petnajst let, postopalo po prvem odstavku 409. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da otroku, ki je dopolnil petnajst let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, mora sodišče omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Sodišče prve stopnje je mladoletnega tožnika dne 11. 12. 2018 pozvalo, da poda izjavo, ali želi, da ga v tem postopku še naprej zastopa oče kot njegov zakoniti zastopnik, ali pa bo sam prevzel pravdo10. Sodišče prve stopnje je na naroku 11. 12. 2018 ugotovilo, da mladoletni tožnik na poziv sodišča ni odgovoril11, takoj zatem pa je pooblaščenka mladoletnega tožnika vložila izjavo12, v kateri mladoletni tožnik pojasnjuje, na kakšen način je podpisal izjavo o umiku tožbe, ko je bil pri toženki, da ne soglaša z umikom tožbe ter da predlaga, da ga še naprej zastopata oče in njegova pooblaščenka. Sodišče je na naroku 11. 12. 2018 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši mladoletnega tožnika v zvezi z izjavo o umiku tožbe in narok preložilo na 14. 2. 2019. Toženka se narokov ni udeleževala, večkrat pa je tudi predlagala, da se naroki preložijo zaradi bolezni. Dne 13. 2. 201913 je znova zaradi bolezni vložila prošnjo za preložitev naroka in je še navedla, da želi biti prisotna pri zaslišanju mladoletnega tožnika. Sodišče je narok preklicalo in razpisalo narok na 18. 4. 201914. Dne 25. 3. 2019 je sodišče prve stopnje prejelo izjavo (polnoletnega) tožnika, v kateri navaja, da je prevzel pravdo, da umika tožbo in da preklicuje pooblastilo odvetnici. Navedel je še, da je prebral zapisnik sodišča, zato predlaga, da se postopek zaključi, ker za njega skrbita toženka in njena mama. Iz podatkov spisa še izhaja, da je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno, da se vodi kazenski postopek zoper toženko zaradi ponarejanja listin, tožnik pa je navajal, da je bila toženka za to kaznivo dejanje tudi obsojena.

6. Glede na opisano kronologijo dogodkov in glede na pritožbene navedbe se je vzpostavil dvom, ali je tožnik podpisal izjavo o umiku tožbe z dne 25. 3. 2019, zato je utemeljen njegov pritožbeni predlog15, da se v novem postopku izvedejo dokazi, ki jih predlagata pravdni stranki, na podlagi katerih bo mogoče presoditi, ali so trditve tožnika, da ni podpisal izjave o umiku tožbe z dne 25. 3. 2019, (ne)resnične.

7. Sodišče prve stopnje je že vodilo postopek glede (ne)veljavnosti umika tožbe z dne 1. 8. 2018, v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 pa ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da dokazni postopek v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 izpelje sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče, s tem pa bo pravdnima strankama zagotovljena tudi pravica do pritožbe, saj se dejstva, od katerih je odvisna veljavnost umika tožbe z dne 25. 3. 2019, pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala. V konkretnem primeru ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka, z odločitvijo, da dokazni postopek izpelje sodišče prve stopnje, pa pravdnima strankama tudi ne bo kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Še posebej, če se bo izkazalo, da tožnik ni podpisal umika tožbe z dne 25. 3. 2019, bo sodišče prve stopnje lahko tožnika zaslišalo tudi v zvezi z umikom tožbe z dne 1. 8. 2018. 8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o tožnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Pravilno preklicuje. 2 Glej l. št. 216 in 220. 3 Glej l. št. 221. 4 Glej l. št. 222 - 223. 5 Glej l. št. 225 - 226. 6 Glej l. št. 230 - 231. 7 Glej l. št. 233. 8 Glej l. št. 241. 9 Glej l. št. 263 - 267. 10 Glej l. št. 268; enak poziv je sodišče prve stopnje naslovilo na mladoletnega tožnika že 15. 9. 2017 (l. št. 169), vendar mladoletni tožnik na poziv ni odgovoril. 11 Glej peti odstavek zapisnika z naroka z dne 11. 12. 2018 (l. št. 272). 12 Glej prilogo A 87 in šesti odstavek zapisnika naroka z dne 11. 12. 2018 (l. št. 272). 13 Glej l. št. 284. 14 Glej l. št. 285. 15 In podredni predlog toženke, ki ga je dala v odgovoru na pritožbo.