Jedro

Pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca v določbah ZSVarPre (12. in 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.

Tožnica v tožbi ne oporeka pravilnim ugotovitvam organa za BPP v izpodbijani odločbi glede njenih in moževih mesečnih prejemkov, ki ob upoštevanju določbe 13. člena ZBPP in 8. člena ZSVarPre presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR.

Finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica v prošnji in ponavlja tudi v tožbi, ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, ki bi po določbi četrtega odstavka 22. člena ZBPP opravičevale dodelitev izjemne BPP. Finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica, namreč niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica vloženih tožb oziroma sodnih postopkov, ki so oziroma še potekajo in v katerih je tožnica udeležena, kar pomeni, da le-te ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za katere tožnica ni vedela oziroma z njimi ni mogla računati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo (v zvezi s popravnim sklepom z dne 17. 3. 2015) je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP z dne 21. 1. 2015. V obrazložitvi citira določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter ugotavlja, da znaša mesečni dohodek tožnice in njenega moža 1.201,05 EUR, kar je v povprečju 600,53 EUR na družinskega člana in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR, zato tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP. Tudi kolikor bi organ upošteval zgolj tožničino pokojnino (da torej njenega moža ne bi upošteval kot družinskega člana, ker iz pridobljenih podatkov izhaja, da ni prijavljen v gospodinjstvu tožnice), tožnica prav tako ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, saj njena pokojnina v višini 555,57 EUR mesečno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zvezi z razlogi, ki jih tožnica navaja v prošnji glede izjemne BPP po prvem odstavku 22. člena ZBPP, pa organ zaključuje, da njene navedbe v prošnji, da ima v teku izvršbe, da plačuje kredit v mesečnem obroku 197,50 EUR, da ima dolg do NLB v višini 2.440,28 EUR, da ima za preživetje na razpolago 257,00 EUR, da je upokojena zaradi bolezni in da nima življenjskega zavarovanja ter da na slabe premoženjske razmere vpliva še postopek dedovanja od leta 1999 oziroma postopek N 79/2001, povezan s stroški plačila izvedencev, ne utemeljujejo dodelitve izjemne BPP. Tožnica namreč ni predložila nobenega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Prav tako ni predložila nobenega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da ji je nastala izredna finančna obveznost, za katero ni vedela oziroma z njo ni mogla računati. Zgolj navedbe in dokazila o tem, da plačuje kredit in da ima v teku izvršbo na osebni račun, zaradi česar je njen mesečni dohodek, s katerim razpolaga, manjši, pa ne zadošča za utemeljitev dodelitve izjemne BPP.

Tožnica v tožbi opozarja, da je datum izpodbijane odločbe 28. 1. 2014, prejela pa jo je 28. 1. 2015 ter da v izpodbijani odločbi ni zapisano, da je zaprosila tudi za oprostitev plačila vseh stroškov postopka. Navaja, da pravno pomoč nujno potrebuje, da je ogroženo njeno socialno stanje, saj ima mesečno na razpolago 257,00 EUR za preživetje ter da je njen osebni račun ukinjen. Razlogi, na katere ni mogla vplivati in nanje vnaprej računati, so: - dolgotrajni postopki, povezani s stroški, - izredne finančne obveznosti, - plačila sodnih taks, izvedeniških poročil, rubežev, tožb, - stroški vzdrževanja solastnine, izvršb ter izbrisnih tožb, ki jih zoper njo vlagajo njena mati A.A. in sestri. Dalje opisuje dolgotrajnost postopkov D 98/99 in N 79/2001 ter izpostavlja, da potrebuje pomoč pravnega zastopnika, da jo zaščiti, da ji mati in sestri ne bodo čisto vsega pobrale. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica je vložila še pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo 30. 3. 2015, v kateri ponavlja tožbene navedbe in vztraja pri tožbi. Dodatno navaja, da je 19. 3. 2015 prejela popravni sklep, v zvezi s katerim je po njenem nejasno, kako je bila pomota odpravljena na že izdani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je dne 21. 1. 2015 vložila pri organu za BPP.

Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica v prošnji za dodelitev BPP z dne 21. 1. 2015 navedla, da vlaga prošnjo za BPP za dodelitev izjemne BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zadevah I 70/2012, I 72/2012 ter N 79/2001 ter kot oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka. Glede na to, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo (v celoti) zavrnil njeno prošnjo z dne 21. 1. 2015, to pomeni, da je odločil o vseh njenih zahtevkih, tudi o predlogu za dodelitev BPP za oprostitev oziroma povrnitev stroškov postopka. Zato tožbeni ugovor, da v izpodbijani odločbi ni zapisano, da je zaprosila tudi za oprostitev plačila vseh stroškov postopka, ni utemeljen.

Sodišče dalje ugotavlja, da tožnica v tožbi ne oporeka ugotovitvam organa za BPP v izpodbijani odločbi glede njenih in moževih mesečnih prejemkov, ki ob upoštevanju določbe 13. člena ZBPP in 8. člena ZSVarPre presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR. V tem delu se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da tožnica pogojev za dodelitev redne BPP nesporno ne izpolnjuje.

Na tem mestu je še dodati, da pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca v določbah ZSVarPre (12. in 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.. Zato sodišče ni moglo upoštevati tožbene navedbe, da ima tožnica mesečno na razpolago 257,00 EUR.

V zvezi z vprašanjem izpolnjevanja pogojev za dodelitev izjemne BPP pa sodišče navaja, kot sledi: Po določbi prvega odstavka 22. člena ZBPP se ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju BPP lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti.

Sodišče ugotavlja, da tožnica v prošnji kot razlog za dodelitev izjemne BPP navaja svoje izredne finančne obveznosti, in sicer mesečni obrok kredita v višini 197,50 EUR, izvršbo, dolg do B. d.d. v višini 2.440,28 EUR, dolgotrajen postopek dedovanja, ki poteka od leta 1999 oziroma postopek N 79/2001, ki je povezan s stroški za poplačilo izvedencev. Navaja pa tudi, da je zaradi bolezni upokojena ter da nima življenjskega zavarovanja, iz česar bi izhajalo, da uveljavlja odobritev izjemne BPP tudi iz zdravstvenih razlogov.

Glede izrednih finančnih obveznosti 22. člen ZBPP v četrtem odstavku določa, da se šteje, da je zahteva za izjemno odobritev BPP utemeljena, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (potres, poplave, itd.). Ob upoštevanju citirane določbe sodišče ugotavlja, da finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica v prošnji in ponavlja tudi v predmetni tožbi, ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, ki bi po citirani določbi ZBPP opravičevale dodelitev izjemne BPP. Finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica, namreč niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica vloženih tožb oziroma sodnih postopkov, ki so oziroma še potekajo in v katerih je tožnica udeležena, kar pomeni, da le-te ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za katere tožnica ni vedela oziroma z njimi ni mogla računati. To pa pomeni, da pogoj za dodelitev izredne BPP zaradi izrednih finančnih obveznosti ni izpolnjen.

Samo dejstvo, ki ga tožnica navaja v prošnji za dodelitev BPP v zvezi z zdravstvenimi razlogi, in sicer da je zaradi bolezni upokojena in da nima življenjskega zavarovanja, pa tudi ni razlog za dodelitev izjemno BPP po 22. členu ZBPP, ki v tretjem odstavku določa, da se šteje, da je prošnja za izjemno odobritev BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Sodišče ugotavlja, da razlogov, ki bi glede na citirano določbo utemeljevali dodelitev izjemne BPP zaradi zdravstvenih razlogov, tožnica niti ne zatrjuje, pa tudi ne dokazuje; pri čemer je breme dokazovanja izjemnih okoliščin na prosilcu.

Ne nazadnje pa sodišče tožnici še pojasnjuje, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je organ s popravnim sklepom z dne 17. 3. 2015 popravil očitno pomoto pri zapisu datuma izpodbijane odločbe tako, da se v drugi vrstici v uvodu odločbe namesto datuma „28. 1. 2014“ zapiše pravilen datum „28. 1. 2015“. Podlago za takšno popravo očitne pomote predstavlja določba 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v prvem odstavku določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi; pri čemer se o popravi pomote izda sklep (drugi odstavek 223. člena ZUP), kar je storil tudi organ v predmetnem primeru.

Po vsem povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je bilo potrebno tožbo zavrniti na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1.