Jedro

Ni sporno, da so delavci B., d.o.o. izvajali dejavnost glavne pisarne v prostorih tožeče stranke in z njenimi delovnimi sredstvi. Sporno pa je, ali je delovni proces, ki so ga izvajali ti delavci, glede na predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne šteti za delovni proces tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku predložila pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne, iz te pogodbe in izjave direktorice pa bi izhajalo, da je tožeča stranka delovni proces glavne pisarne izločila iz svoje organizacije in ga ne opravlja več.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za delo št. 06100-2855/2020-7 z dne 23. 4. 2021 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 385,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki prepovedal opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev z napotenim delavcem A. A., ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne, sklenjene med tožečo stranko in gospodarsko družbo B., d.o.o., do odprave nepravilnosti, ki je storjena s tem, da je tožeča stranka sprejela napotenega delavca od delodajalca za zagotavljanje dela, ki nima dovoljenja iz 167. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) in ni vpisan v register ali evidenco delodajalcev za zagotavljanje dela uporabnikom.

2.V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je A. A. zaposlen pri delodajalcu B., d.o.o. Ugotovljeno je bilo, da delavci v imenu družbe B., d.o.o. pri tožeči stranki uporabljajo sredstva tožeče stranke, saj uporabljajo njihove prostore, mize, računalnike, stole in stacionarne telefone, kot tudi pisarniški material, katerega zagotovi tožeča stranka. Ugotovljeno je bilo, da družba B., d.o.o. ni vpisana v Register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in Evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Delo A. A. ni skladno z delovnopravno zakonodajo.

3.Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

4.Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz ugotovitev tožene stranke izhaja, da naj bi iz izpovedb C. C., direktorice tožeče stranke, in vodje glavne pisarne D. D. izhajalo, da so delavci družbe B., d.o.o. opravljali delo tako, da naj bi uporabljali sredstva za delo, ki so del delovnega procesa uporabnika. Delo naj bi opravljali pod nadzorom in v skladu z navodili tožeče stranke. Vendar pa se prvostopenjski organ ni opredelil do dejstva, da direktorica tožeče stranke ni izpovedala, da bi delavci tožeče stranke imeli nalogo ali da bi dejansko dajali navodila ali vršili nadzor nad delavci družbe B., d.o.o., da je direktorica tožeče stranke izrecno navedla, da bosta delavca tožeče stranke, ki sta skrbnika pogodbe, uvedla družbo B., d.o.o. v storitev in bosta nadzorovala izvajanje pogodbe, sicer pa bo delavce usmerjala in nadzorovala E. E., ki je zaposlena v družbi B., d.o.o., da je D. D. izpovedal, da vsa komunikacija z družbo B., d.o.o. poteka preko vodje delovne skupine družbe B., d.o.o. ki je zaposlena v tej družbi in vodi delavce, pri čemer je D. D. posebej poudaril, da vodja skrbi za organizacijo delavcev tako, da jim sporoča navodila, jih nadzira, skrbi za njihovo prisotnost, ter da je v postopku zaslišana F. F. izpovedala, da se glede kakršnihkoli vprašanj obrača na svojo vodjo E. E., s katero usklajujejo delo in odsotnosti. E. E. o ključnih dejstvih glede načina sodelovanja, dajanja navodil in nadzora sploh ni bila zaslišana. Ugotovljeno dejansko stanje v prvostopenjski odločbi ne utemeljuje očitka, da je delo potekalo na način, ki predstavlja opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev pri uporabniku. Ne vsebuje nobenih razlogov glede vprašanja, ali je proces, v katerem je delal A. A., v resnici delovni proces tožeče stranke. Družba B., d.o.o. ni uporabljala delovnih sredstev tožeče stranke v delovnem procesu tožeče stranke, ampak v svojem lastnem delovnem procesu. To izhaja iz izpovedi direktorice tožeče stranke, kjer je jasno poudarjeno, da je tožeča stranka svoj delovni proces glavne pisarne izločila iz svoje organizacije in ga ne opravlja več. Namesto nje je delovni proces prevzela družba B., d.o.o., ki je ta proces organizirala, vodila in nadzirala kot svoj lasten proces, v katerega so vključeni redno zaposleni delavci te družbe izključno z namenom, da ta proces opravijo v imenu in za račun družbe B., d.o.o. To, da tožeča stranka tega delovnega procesa ne opravlja več, izkazuje tudi sklenjena pogodba o opravljanju storitev med tožečo stranko in družbo B., d.o.o. D. D. in F. F., sta v svojih izjavah pojasnila, da vodenje, navodila za delo delavcev družbe B., d.o.o. in nadzor nad njimi izvršuje vodja delovnega skupine E. E., ki je zaposlena pri družbi B., d.o.o. Slednja je sama to potrdila. Enak zaključek, kot na podlagi opisanih izjav, bi lahko prvostopenjski organ naredil tudi na podlagi vpogleda v določbe pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne. Vsa odgovornost za pravilnost izvedbe procesa in posla je na strani B., d.o.o. kot izvajalca. Tudi drugostopenjska odločba nima ugotovitev in zaključkov o tem, ali gre za delovni proces tožeče stranke in v čem naj bi se to izkazovalo. Prvostopenjski organ delavca A. A. sploh ni zaslišal in ni preveril, kdo mu je dajal navodila in kdo je vršil nadzor. Delavec A. A. je delal v delovnem procesu družbe B., d.o.o., E. E. pa je organizirala, vodila in nadzirala delo drugih delavcev družbe B., d.o.o. Tožeča stranka v relaciji do delavcev te družbe ni imela nobenih pristojnosti, nalog in odgovornosti. Zgolj možnosti komunikacije D. D. z zaposlenimi v družbi B., d.o.o. pa ni mogoče opredeliti kot izvajanje nadzora ali dajanje navodil. Tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi uporabila storitve družbe B., d.o.o. v nasprotju s 166. členom ZUTD, saj ne gre za družbo, ki bi zagotavljala delo tožeči stranki kot uporabniku brez dovoljenja, ki ga predpisuje 167. člen ZUTD. Družba B., d.o.o. ni agencija za zagotavljanje začasnega dela in z delavci ne sklepa pogodbe z namenom napotitve na delo k uporabniku. Tožeča stranka ni sprejela delavca, ki bi bil zaposlen pri agenciji in ga ne nadzoruje in mu ne daje navodil, zato ni mogoče govoriti o izvajanju dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku. Tožeča stranka je z družbo B., d.o.o. v resnici sklenila podjemno storitveno pogodbo, ki kot tako izvajajo delavci te družbe in ne gre za izvajanje dejavnosti agencije za zagotavljanje delavcev uporabniku. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naj se postopek zoper tožečo stranko ustavi, podrejeno pa, naj odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Tožeča stranka je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero je zahtevala odložitev izvršitve izpodbijane odločbe. Upravno sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in s sklepom št. I U 1697/2021-5 z dne 29. 11. 2021 odložilo izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

6.Tožena stranka je poslala upravni spis in predlagala, naj sodišče tožbo zavrne iz razlogov, kot so navedeni v obeh odločbah.

7.Sodišče je v upravni spor kot stranko z interesom pritegnilo tudi družbo B., d.o.o., katere zastopnica je na glavni obravnavi predlagala, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

8.Sodišče je v navedeni zadevi dne 28. 10. 2024 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa. Zavrnilo pa je dokaze z zaslišanjem predlaganih prič C. C., D. D., G. G., E. E. in F. F. saj so nekatere od njih že podale svoje izjave v upravnem postopku (C. C., D. D., F. F.) ter je sodišče že na podlagi teh dokazov in ostalih listinskih dokazov lahko sprejelo svojo odločitev ne da bi bilo potrebno že zaslišane priče ponovno zaslišati ter zaslišati še dodatne predlagane priče, zaradi česar bi bilo zaslišanje vseh predlaganih prič pred sodiščem nepotrebno.

K točki I izreka:

9.Tožba je utemeljena.

10.Tožeči stranki se z izpodbijano odločbo očita kršitev iz drugega odstavka 166. člena ZUTD, ki določa, da sme uporabnik sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima dovoljenje iz 167. člena tega zakona in je vpisan v register ali v evidenco.

11.Po prvem odstavku 163. člena ZUTD je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavcev sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. V tem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je delavec opravljal delo pod nadzorom in v skladu z navodili tožeče stranke in ali je pretežno uporabljal sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa tožeče stranke.

12.Prvostopenjski organ ugotavlja, da osebe, ki so v delovnem razmerju pri družbi B., d.o.o., opravljajo delo pod nadzorom tožeče stranke in se glede delovnega procesa lahko obračajo na zaposlenega pri tožeči stranki, poleg tega pa lahko tožeča stranka ob ugotovljenem neustreznem delu posamezne osebe zahteva pri izvajalcu del zamenjavo neustreznega delavca. S tem v zvezi tožeča stranka utemeljeno ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Iz izpovedb prič C. C., D. D. in F. F. in predložene pogodbe ne izhaja, da tožeča stranka izvaja nadzor in daje navodila delavcem B., d.o.o. ki izvajajo dela glavne pisarne. C. C. je povedala, da bo delavce B., d.o.o. usmerjala in nadzorovala njihova vodja E. E., zaposlena v B., d.o.o. Kljub temu, da je F. F. povedala, da se v primeru vprašanj v zvezi z delom obrača na vodjo glavne pisarne, ki je zaposlen pri tožeči stranki, pa navedeno ne zadostuje za zaključek o delu pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, saj je povedala, da se z vprašanji obrača tudi na vodjo E. E. Treba je tudi upoštevati, da je bil nadzor izveden v začetku sodelovanja med tožečo stranko in B., d.o.o. ter da je skrbnik pogodbe D. D. komuniciral z vodjo delovne skupine E. E., ki je zaposlena pri B., d.o.o. Slednji je tudi povedal, da imajo delavci B., d.o.o. vodjo skupine, ki je zadolžena za komunikacijo med njimi in delavci B., d.o.o., ter da podajajo navodila vodji skupine, ki jih nato posreduje delavcem B., d.o.o. in če ima kateri od teh delavcev kakršnakoli vprašanja v zvezi z delom, se najprej obrne na vodjo skupine, katera pa se v nadaljevanju lahko obrne na njih in tudi v primeru uvajanja novih delavcev le tega izvede vodja skupine.

13.V navedeni zadevi ni sporno, da so delavci B., d.o.o. izvajali dejavnost glavne pisarne v prostorih tožeče stranke in z njenimi delovnimi sredstvi. Sporno pa je, ali je delovni proces, ki so ga izvajali ti delavci, glede na predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne šteti za delovni proces tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku predložila pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne, iz te pogodbe in izjave direktorice pa bi izhajalo, da je tožeča stranka delovni proces glavne pisarne izločila iz svoje organizacije in ga ne opravlja več. Do tega pa se kljub navedenemu zatrjevanju in predloženih dokazilih prvostopenjski organ ni opredelil.

14.Utemeljen je po mnenju sodišča tudi tožbeni očitek, da E. E. o ključnih dejstvih glede načina sodelovanja, dajanja navodil in nadzora sploh ni bila zaslišana ter da ni bil zaslišan delavec A. A., saj bi bilo možno le z zaslišanjem vseh ključnih prič ugotoviti, ali gre za delovni proces tožeče stranke ali podjetja B., d.o.o.. Sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič tudi zato, ker meni, da je treba popolno dejansko stanje ugotavljati v upravnem postopku. Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je posledično tudi odločba pomanjkljivo obrazložena, ker sodišče ne more preizkusiti tega, ali gre za delovni proces tožeče stranke ali podjetja B., d.o.o., zato je zaradi tega podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

15.Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

K točki II izreka:

16.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR.

Zveza: