Jedro

Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), v zvezi s 3. odst. 188. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008), ki se v postopku v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. ZDSS-1. Sodišče je postopek ustavilo ker tožnik, kljub pravilnemu vabilu, ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, izkazal pa tudi ni upravičenih razlogov za izostanek in ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

Zoper sklep se je, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožil tožnik ter predlagal, da ga sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu v nov postopek. Navedel je, da je sodišče izdalo sklep o ustavitvi kljub njegovemu opravičilu in predlogu za prekinitev postopka. Sodišču bi moralo biti znano, da je že več let insolventen ter da nima procesne sposobnosti. Sodišče naproša, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč. Sklicuje se na dokaze v spisu Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Ps 325/2006. Pritožbi prilaga izvedensko mnenje specialista psihiatra, ki je ugotovil, da tožnik že od srede devetdesetih let ni zmožen skrbeti za svoje pravice in koristi z nastopanjem pred sodišči. Njegove psihične težave so ugotovljene v številnih zdravstvenih izvidih in mnenjih komisij tožene stranke. V postopkih pred socialnih sodiščem je v več primerih izkazana bistvena kršitev po 11. toč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je neutemeljeno ugotovilo, da je njegova pravdna sposobnost izkazana z dolgoletnim samostojnim nastopanjem pred socialnimi sodišči. Procesna sposobnost se v dvomu ugotavlja po uradni dolžnosti. V dokaz trditvam prilaga sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v zadevah, kjer je bil postopek prekinjen do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi opr. št. N 22/2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka po 11. in 14. toč. 2. odst. 339. čl. ZPP, poleg tega pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih v 28. čl. določa posledice izostanka strank z naroka, namen navedenih določb je, da se strankam omogoči hitro in učinkovito uveljavljanje pravic v sodnem postopku, sodišču pa, da v socialnem sporu odloči brez nepotrebnega zavlačevanja.

Tožnik res ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, vendar je pred tem sodišču poslal opravičilo in se skliceval na izvedeniško mnenje specialista psihiatra, v katerem naj bi bila ugotovitev, da tožnik ni zmožen učinkovito uveljavljati pravic v sodnem postopku. Vlogi je priložil sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. II Kr 39782/2010 z dne 26. 5. 2010, s katerim mu je sodišče postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, v obrazložitvi sklepa pa je ugotovitev, da iz izvedenskega mnenja psihiatra izhaja, da tožnik ni zmožen sodelovati na sodišču kot stranka v postopku. Iz tožnikovih navedb in omenjenega sklepa je s precejšnjo zanesljivostjo dopustno sklepati, da gre pri tožniku za zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo pravdno sposobnost. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti po 1. odst. 78. čl. ZPP zastopa njen zakoniti zastopnik. Sodišče mora med postopkom, kot določa 80. čl. ZPP, ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben oz. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, ukrene kar je potrebno, da se postopek lahko nadaljuje z osebno, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče sme v primeru, ko iz okoliščin primera zasumi, da procesne predpostavke niso podane, s tem v zvezi po uradni dolžnosti opraviti neformalne poizvedbe, prav tako pa tudi izvesti dokaze (komentar dr. Aleša Galiča v publikaciji Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV založba, leta 2005, stran 348).

Sodišče prve stopnje je preuranjeno in neobrazloženo ugotovilo, da je tožnik pravdno sposoben. V obrazložitvi sklepa navaja, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o delnem odvzemu poslovne sposobnosti tožniku ni pravnomočen, ker naj bi bili vloženi dve pritožbi. Če sta pritožbi vloženi (za kar ni dokazov in sodišče tudi ni navedlo od kje mu takšna informacija) to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem pravdno sposoben. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je prvostopenjsko sodišče v dveh socialnih sporih med tožnikom in Republiko Slovenijo postopek do pravnomočne odločitve v omenjenem postopku o odvzemu poslovne sposobnosti prekinilo, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje pravilna odločitev. Dopustno je ugotoviti, da oseba v določenem trenutku ni imela poslovne sposobnosti tudi, če tej osebni v spornem času poslovna sposobnost ni bila formalno oz. pravnomočno odvzeta (komentar dr. Aleša Galiča, navedeno delo, stran 333). Sodišče mora, kadar iz okoliščin primera ugotovi, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti, tudi po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne (ne) sposobnosti (dr. Aleš Galič, navedeno delo, stran 335).

Zaradi bistvene kršitve postopka, ko pravdno nesposobne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, je po določbi 1. odst. 370. čl. dopustna revizija, po določbi 4. toč. 394. čl. pa tudi obnova postopka, iz česar sledi, da neupoštevanje okoliščin, ki se tičejo procesne sposobnosti pomeni posebej hudo kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku tudi po uradni dolžnosti izvedlo dokaze in na ta način ugotovilo dejstva, pomembna za presojo tožnikove pravdne sposobnosti. Ob tem bo tudi obrazložilo na kakšen način je navedena dejstva ugotovilo in tudi utemeljilo prepričljivost dejstev. Ne zadošča navedba v obrazložitvi, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, za katerega ni jasno, kako ga je sodišče pridobilo, ni pravnomočen, ker naj bi bili zoper sklep vloženi dve pritožbi. Sodišče ničesar ni navedlo, od kje mu informacija o vloženih pritožbah in tudi sicer je v takšnem dvomljivem primeru, kot je prvostopenjsko sodišče v omenjenih primerih že sklenilo, pravilno postopek prekiniti in počakati na pravnomočno odločitev o morebitnem odvzemu poslovne sposobnosti. Tožnik je z navedbami v vlogi z dne 1. 3. 2011 (list št. 19, 20 v sodnem spisu) v zadostni meri izkazal, da obstoji dvom v njegovo pravdno sposobnost, s tem pa je izkazal tudi upravičen razlog za izostanek z naroka.

Na podlagi 1. odst. 366. čl. in v zvezi s 354. in 355. čl. ZPP je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, da bo v novem postopku odpravilo ugotovljene kršitve ter pravilno in popolno ugotovilo dejstva o tožnikovi procesni sposobnosti.