Jedro

Zaradi tekočega stečajnega postopka nad upnikom obstaja v primeru dolžnikovega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe in izvršbo odložilo do konca revizijskega postopka, ki ga je dolžnik predlagal zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 79/2017. 2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da dolžnik ni dokazal, da bi mu v primeru neodložene izvršbe nastala nenadomestljiva škoda. Pojasnjuje, da ga je dolžnik že izigral z zavarovanjem svojega premoženja z zastavitvijo solastninskih deležev nepremičnin svoji hčerki za neobstoječi dolg, zaradi česar je sam na vrsti za poplačilo iz teh nepremičnin šele na drugem mestu. Poudarja, da on posega le na dolžnikove solastninske deleže in ne na celotne nepremičnine, zato dolžnik ne bi mogel utrpeti nenadomestljive škode, ne grozi mu izselitev. Trdi, da je v predmetni zadevi privilegiran upnik Republika Slovenija, celotna terjatev bi bila torej izplačana njej in bi jo dolžnik v primeru uspešne revizije kot vračilo neupravičeno izplačanega zneska lahko zahteval od nje. V zvezi z utemeljevanjem odločitve s tehtanjem škode za obe stranki navaja, da njegova terjatev znaša približno 4 milijone EUR ter mu nikoli ne bo poplačana, saj dolžnik nima dohodkov, nepremično premoženje pa je med dolgotrajnim pravdnim postopkom skoraj v celoti odtujil. Tako nima možnosti, da bi se poplačal niti za 10 % celotne terjatve. Pojasnjuje, da je sam v stečaju in vodi postopke zoper dolžnika že od leta 2004 dalje ter ne more zaključiti stečaja, sodišče pa s svojo odločitvijo še dodatno podaljšuje dolgotrajne sodne postopke, zaradi česar upniku nastaja škoda. Meni tudi, da dolžnik s svojimi predlogi zavlačuje predmetni izvršilni postopek. Če bo Vrhovno sodišče RS odločilo o reviziji v pričakovanem roku, se izvršba sploh še ne bo pričela, tudi zaradi že vloženih pravnih sredstev v tem postopku, ter tako do škode dolžniku ne bo moglo priti. Ker glede na vse navedeno meni, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za odlog izvršbe, višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrne, njemu pa priznajo dodatni stroški, ki jih je dolžnik dolžan poravnati po preteku 8 dni od izdaje drugostopne sodne odločbe, sicer ga bremenijo zakonske zamudne obresti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedlo, da je dolžnik dokazal, da je vložil izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ - to je revizijo, glede katere mu sámo dopušča možnost uspeha. Upoštevaje dejstvo, da je nad upnikom v teku stečajni postopek, je sodišče prve stopnje nadalje ocenilo, da dolžnik v primeru uspeha z vloženo revizijo in upnikovega izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka od upnika ne bi mogel več terjati povračila v izvršbi neupravičeno plačanih sredstev in povzročene škode, s tem pa bi dolžnik utrpel nenadomestljivo škodo. Ob tem je dodalo, da je glede na skrajševanje časa reševanja sodnih zadev utemeljeno pričakovati, da bo Vrhovno sodišče RS o dolžnikovi reviziji odločilo v času, ki za upnika ne bo predstavljal škode, oziroma bo ta škoda manjša od tiste, ki bi jo lahko utrpel dolžnik v primeru uspeha z revizijo. Pojasnilo je še, da je upnik v predmetnem postopku dosegel zavarovanje svoje denarne terjatve, ves čas odloga izvršbe pa bodo v njegovo korist tekle zakonite zamudne obresti, zaradi česar v primeru odloga izvršbe ne bo utrpel nobene škode in se bo v primeru dolžnikovega neuspeha z revizijo lahko v izvršbi poplačal tudi po poteku roka za odlog izvršbe.

6. Višje sodišče sprejema izpodbijano odločitev glede predloga za odlog izvršbe kot pravilno in zakonito, saj je sodišče prve stopnje zanjo navedlo več jasnih in prepričljivih razlogov, katerim upnik v pritožbi ne nasprotuje.

7. Da zaradi stečajnega postopka nad upnikom obstaja nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru dolžnikovega naknadnega uspeha z vloženim izrednim pravnim sredstvom, se strinja tudi višje sodišče. Slabe možnosti za restitucijo predstavljajo težko nadomestljivo škodo, ki presega tisto škodo, ki je že zajeta v sami realizaciji izvršbe (glej VSL sklep II Ip 367/2017 z dne 12. 4. 2017).

8. Ker mora dolžnik v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZIZ za odlog izvršbe (med drugim) izkazati verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe (torej eno od možnih škod alternativno), ni pravno pomembno pritožbeno poudarjanje, da dolžnik ni dokazal nastanka nenadomestljive škode v primeru neodložene izvršbe (iz razloga, ker je bila izvršba dovoljena le na dolžnikove solastninske deleže nepremičnin in ne na celotne nepremičnin). Zadošča namreč, da je dolžnik izkazal možnost nastanka težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in svojega naknadnega uspeha z revizijo, ko bi bil upnik že prenehal zaradi zaključka stečajnega postopka nad njim.

9. V preostalem delu pritožbe upnik ne oporeka pravilnosti ugotovitev in konkretnih zaključkov sodišča prve stopnje, temveč prav tako navaja razloge, ki za presojo pravilnosti in zakonitosti te odločitve niso pravno pomembni. Pri tem gre zlasti za pritožbene navedbe glede dolžnikovega namernega izigravanja upnikovih možnosti za poplačilo izterjevane terjatve, glede slabih možnosti za poplačilo izterjevane terjatve, ki je visoka, glede dolgotrajnosti stečajnega postopka nad upnikom in škode zaradi podaljševanja tega postopka ter glede dolžnikovega zavlačevanja predmetnega izvršilnega postopka. S temi pritožbenimi navedbami upnik predvsem utemeljuje svojo splošno škodo zaradi dolžnikovega neplačila izterjevane terjatve, ne pa svoje morebitne škode v primeru odloga izvršbe do odločitve Vrhovnega sodišča RS o dolžnikovi reviziji zoper izvršilni naslov.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).