Jedro

Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakon o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca (države ali občine) za izbiro med dvema možnostima, od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo, le po naravi stvari je edino možna odškodnina, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Pri določitvi denarne odškodnine je pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki 1 izreka v korist predlagateljice dovolilo razlastitev in odvzem nepremičnin nasprotnega udeleženca parc.št. 138/38 - njive, vpisane v vl.št. 124 k.o. D. ter parc.št. 138/6 - njive in parc.št. 138/22 - njive, vpisanih v vl.št. 203 k.o. D. Odškodnino za odvzete nepremičnine je določilo v znesku 1,291.305,00 SIT (2. točka izreka) in predlagateljici naložilo, da jo plača v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa nasprotnemu udeležencu (3. točka izreka). Poleg tega je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu v roku 15 dni povrniti stroške nepravdnega postopka v znesku 285.600,00 SIT (4. točka izreka). Pritožbo zoper sklep o začetku razlastitvenega postopka je sodišče prve stopnje zavrglo (5. točka izreka), ugovor zoper sklep o zaznambi začetka razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi pa zavrnilo (6. točka izreka).

Nasprotni udeleženec navedeno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). V obširni pritožbi med drugim navaja, da v danem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za začetek razlastitvenega postopka, saj mu predlagateljica pred postopkom razlastitve ni nikoli na pravilen način ponudila predhodno konkretno pisno ponudbo za odkup nepremičnin. Prav tako mu predlagateljica ni ponudila nadomestnega zemljišča. Čeprav gre dejansko in uradno za nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno izgradnji avtoceste, je sodišče prve stopnje nepravilno določilo odškodnino za zemljišča po cenah, ki veljajo za kmetijska zemljišča. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da v času uvedbe razlastitvenega postopka gradnja avtoceste še ni bila pravnomočno dovoljena, v času izdaje izpodbijanega sklepa pa je bila avtocesta nelegalno že zgrajena ter zemljišče nasprotnega udeleženca že okrnjeno in uničeno. Predlagateljica v razlastitvenem postopku ni pridobila pravice razpolaganja z zemljiščem, saj lahko sodišče v razlastitvenem postopku nepremičnino izroči v posest razlastitvenemu upravičencu še pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice šele pod pogojem, da upravičenec tako zahtevo postavi in predhodno razlaščencu izplača akontacijo odškodnine, ki znaša najmanj 75% vrednosti nepremičnine (37. člen ZSZ), take zahteve predl agateljice in sklepa sodišča pa v tem postopku ni bilo. Z nezakonito gradnjo mu je predlagateljica dobesedno preprečila dostop do njegovih preostalih pracel, pritožnik pa pravzaprav še danes ne ve, kaj je bilo predmet razlastitve, saj ni nobenih mejnikov. Zaradi vsega navedenega pritožnik predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice zavrne, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno (to je občinsko ali državno) korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa 3. točka II. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97; v nadaljevanju ZSZ). Neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila v izreku izpodbijanega sklepa (povsem jasno in določno) navedena zemljišča nasprotnega udeleženca predvidena za gradnjo odseka avtoceste Višnja Gora - Bič, kar predstavlja javno korist v smislu drugega odstavka 22. člena ZSZ. Sporna so naslednja vprašanja: O predhodnem postopku: ZSZ kot pogoj za uvedbo postopka za razlastitev predpisuje predhodni postopek za pridobitev zemljišča. Po določbi 31. člena ZSZ mora razlastitveni upravičenec najmanj 30 dni pred vložitvijo predloga za razlastitev lastniku poslati pisno ponudbo za odkup nepremičnine ali za sporazumno omejitev lastninske ali druge stvarne pravice oziroma ga mora seznaniti s podatki o nepremičnini, ki jo ponuja v zamenjavo. Nasprotni udeleženec zatrjuje, da od investitorja ni prejel konkretnega predloga za odkup nepremičnin. Navedene trditve nimajo podlage v listinski dokumentaciji, ki jo je sodišču predložila predlagateljica in je v spisu označena kot priloge od A5 do A13. Iz nje je razvidno, da je nasprotni udeleženec pisno ponudbo za sklenitev konkretne kupoprodajne pogodbe, cenitve zemljišč in pouk o pravicah prejel decembra 1997, vendar do sporazumne rešitve v zvezi s tem ni prišlo. Avgusta 1998 so bili zato nedvomno izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo postopka za razlastitev.

O nadomestnem zemljišču: Za odvzeto nepremičnino mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino (prvi odstavek 24. člena ZSZ). Po zakonu gre torej na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima, od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je seveda edino možna odškodnina, če na razpolago ni enakovrednega zemljišča. Predlagateljica je kot razlastitveni upravičenec v predlogu za uvedbo razlastitvenega postopka pojasnila, da z drugo enakovredno nepremičnino ne razpolaga. Glede na to, da nasprotni udeleženec nasprotnega niti ne zatrjuje oziroma celo zahteva pravično odškodnino, pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje, da se za razlaščena zemljišča določi denarna odškodnina, sprejema kot pravilno.

O višini odškodnine: Sodišče prve stopnje je z namenom določitve denarne odškodnine razlaščena zemljišča tudi pravilno ovrednotilo. Po stališču razlaščenca bi se morale razlaščene parcele vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča, saj je to v skladu z uradnim statusom parcel. Pritožbeno sodišče temu ne sledi. Kot se je do tega vprašanja že opredelilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (sklep, opr.št. II Ips 589/99 z dne 8.6.2000), je pri tem pomemben namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Kmetijska zemljišča nasprotnega udeleženca so bila namreč s planskim aktom spremenjena v nezazidana stavbna zemljišča le zaradi gradnje objekta javne infrastrukture (ceste), njihova tržna vrednost pa se zaradi tega ni spremenila. Nezazidana stavbna zemljišča niso bila oziroma niso v pravnem prometu in jih nasprotni udeleženec kot take tudi ne bi mogel prodati. Prodal bi jih lahko le po ceni kmetijskih zemljišč, ki je v tem postopku za določitev višine denarne odškodnine torej tudi edina merodajna cena.

O zatrjevani nedostopnosti do ostalih pritožnikovih zemljišč: Dolžnost nadomestitve dostopnih poti nasprotni udeleženec ne more izposlovati od sodišča. Kar je sodišče moralo storiti v zvezi s tem, je storilo na podlagi določbe prvega odstavka 26. člena ZSZ: v denarni odškodnini zaradi razlastitve je upoštevalo tudi stroške v zvezi s podaljšanjem dostopnih poti.

O predhodni izročitvi nepremičnin v posest predlagateljici: Kar zadeva v drugem odstavku 37. člena ZSZ predvideno akontacijo odškodnine v višini najmanj 75% s cenitvijo ugotovljenih vrednosti nepremičnin, ki bi jo morala predlagateljica ob predhodni izročitvi sedaj razlaščenih nepremičnin njej v posest, plačati nasprotnemu udeležencu, pa je ni, pritožbeno sodišče poudarja, da v tej fazi tega postopka navedene pomanjkljivosti ni več mogoče uspešno sanirati. Cesta je zgrajena, tako da je vrnitev v prejšnje stanje nemogoča. Glede na to, da so bili podani vsi pogoji za razlastitev, pa ta pomanjkljivost tudi ni vplivala na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče torej zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobenih ob absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Nasprotni udeleženec mora zaradi neuspeha pritožbe kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo v zvezi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86).