Jedro

Ugotovitve o obsežnosti del, potrebnih za vzpostavitev dveh etažnih enot, in predlagateljičino nestrinjanje z izvedbo teh del pred delitvijo utemeljujejo pravilnost zaključka, da fizična delitev stvari v naravi ni možna.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 3. 2013 v izpodbijanem delu, sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 4. 2013 pa v celoti.

II. Pritožba zoper sklep z dne 21. 3. 2013 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 2. 4. 2013 se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se namesto pike vstavi vejica in se doda besedilo: "pri čemer se navedeni znesek izplača iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom odločilo (1), da se postopek v delu, v katerem se na delitev garažnega boksa v objektu na parc. št. 241/5, 241/6, 241/7 in 241/31, vse k. o. X., ustavi (1. točka izreka), (2) da se nepremičnina ID znak 000 (parc. št. 483/4 k. o. X.), ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in je v solasti predlagateljice in nasprotnega udeleženca vsakega do ½, razdruži s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička v višini solastnih deležev (2. točka izreka). Z drugim izpodbijanim sklepom je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti del stroškov postopka v višini 151,48 EUR.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper 2. točko prvega izpodbijanega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in 2. točko izpodbijanega sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker sodišče ni zaslišalo izvedenca, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izvedenec bi dodatno osvetlil in pojasnil podrobnosti v zvezi s predlagano predelavo in stroške zanjo ter povečano vrednost nepremičnine po predelavi, kar bi pomembno vplivalo na odločitev. Ugotovitev, da je izjavil, da ne zmore stroškov predelave, je protispisna. Povedal je namreč, da stroškov predelave v višini 31.000 EUR ne bo treba kriti, ker ti stroški znašajo le 10.000 EUR, kar je pripravljen sam kriti. Podlage v izvedenih dokazih nima niti ugotovitev, da nima sredstev za izvedbo predelave. Izvedenec je ugotovil, da bi bila prezidava hiše smiselna in tudi ekonomsko utemeljena, pokaže pa se tudi kot ugodna rešitev za oba udeleženca. V teh časih bo lažje prodati eno stanovanje, večje stanovanje bi pripadlo predlagateljici, nasprotni udeleženec pa bi obdržal manjše spodnje stanovanje, ki ga nujno potrebuje, ker sicer nima kam iti. Sodišče bi moralo upoštevati interese obeh solastnikov: tako kot je upoštevalo nesoglasje predlagateljice za predelavo, bi moralo upoštevati tudi nesoglasje nasprotnega udeleženca za civilno delitev. V skladu z zakonom bi moralo sodišče storiti vse, da se izvede fizična delitev, če je ta mogoča in ekonomsko upravičena. V danem primeru sta podani obe predpostavki. Sodišče ni upoštevalo, da bo po civilni delitvi prejel bistveno manj od vrednosti solastninskega deleža po cenitvi iz izvedenskega mnenja.

3. V pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se stroški naložijo v plačilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Trdi, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, kar vključuje tudi oprostitev stroškov postopka. Zato bi morali biti stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, naloženi v plačilo pristojnemu sodišču. 4. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zoper sklep o delitvi stvari predlaga njeno zavrnitev. Na pritožbo zoper sklep v zvezi s stroški ni odgovorila.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o delitvi solastnine

6. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev)(četrti odstavek). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek).

7. Dejanske ugotovitve izpodbijanega sklepa so naslednje: - da stanovanjske hiše ni mogoče deliti na dve samostojni stanovanjski enoti, - da bi bila delitev na dve samostojni stanovanjski enoti možna ob izvedbi del, katerih obseg in vrednost je odvisna od zahtev posamezne stranke, najosnovnejša delitev pa bi pomenila predelavo, povezano z zagotovitvijo ločenega dostopa do posamezne stanovanjske enote, ločitvijo infrastrukturnih vodov, ogrevanja in priprave tople vode, preureditvijo dela nadstropja za potrebe izdelave kuhinjskih prostorov, ureditvijo pritličnih prostorov z namenom ureditve dostopa do sobe levo ob vhodu (zaradi povezave znotraj stanovanjske enote), prestavitvijo plinske peči in preureditvijo sanitarnih prostorov (v pritličju je samo WC), - da groba ocena stroškov predelave znaša 31.000 EUR, - da predlagateljica nasprotuje posegom, potrebnim za vzpostavitev dveh stanovanjskih enot, - da toženec ni podal predloga za prevzem nepremičnine.

8. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da glede na obseg del, potrebnih za vzpostavitev dveh samostojnih etažnih enot, in glede na predlagateljičino nesoglasje za predelavo delitev nepremičnine v naravi ni mogoča in da se glede na to, da noben od solastnikov ni predlagal, naj nepremičnina pripade njemu, opravi civilna delitev.

9. Stališče izpodbijanega sklepa temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev (1).

10. Očitki zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niso utemeljeni. Ugotovitve, ki naj bi jih omogočilo zaslišanje izvedenca, niso pomembne za odločitev. Ker je odločilno, da se predlagateljica ni strinjala s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično deljivost, niso pomembne niti podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov, niti morebitna večja vrednost nepremičnine po predelavi.

11. Nepomembne za odločitev so tudi pritožbene navedbe o ekonomski smotrnosti in siceršnji smiselnosti predelave. Gre za okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev posameznega solastnika o načinu delitve, ne morejo pa vplivati na presojo o tem, ali je fizična delitev nepremičnine možna ali ne.

12. Že v izpodbijanem sklepu je navedeno, da so ugotovitve o sposobnosti nasprotnega udeleženca za kritje stroškov, potrebnih za predelavo, le dodane in torej ne predstavljajo odločilnega razloga. Pritožbeno sodišče se strinja, da že ugotovitve o obsežnosti del, potrebnih za vzpostavitev dveh etažnih enot, in predlagateljičino nestrinjanje z izvedbo teh del pred delitvijo utemeljujeta pravilnost zaključka, da fizična delitev stvari v naravi ni možna. Le ob robu tako tudi pritožbeno sodišče odgovarja, da pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti zaključka, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da je sposoben v razumnem času zagotoviti sredstva za financiranje predelave.

O pritožbi zoper sklep o stroških

13. Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. V skladu s 46. členom ZBPP terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči do nasprotne stranke iz naslova stroškov (in do višine stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča) preide na Republiko Slovenijo. V razmerju do upravičenca do brezplačne pravne pomoči pa ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v primeru (delnega) uspeha v postopku in pridobitve premoženja dolžan državi povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (48. člen).

14. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je odločitev o stroških postopka kljub dejstvu, da je ena od strank v pravdnem postopku upravičena do brezplačne pravne pomoči, sestavni del odločitve o tožbi. Sodišče odloči tako o tem, v kakšnem razmerju sta stranki dolžni kriti stroške postopka in v kakšni višini (2). Ker se v nepravdnem postopku smiselno uporablja ZPP (37. člen), ZNP in ZBPP pa glede nepravdnega postopka ne vsebujeta posebnih določb, velja enako stališče tudi za odločitev o stroških v nepravdnem postopku. Pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči ni podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, je torej neutemeljen.

15. Delno pa je utemeljeno stališče, da bi morala biti povrnitev stroškov naložena v plačilo pristojnemu sodišču. Predmet izpodbijanega sklepa so stroški izvedenskega mnenja, katerih del je med postopkom založila predlagateljica, del pa je bil založen iz proračuna. Gre za skupni strošek, o katerih sodišče v skladu z drugim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) odloči, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo. Po stališču izpodbijanega sklepa sta udeleženca dolžna trpeti vsak polovico tega stroška. Glede na to, da je predlagateljica založila več kot polovico stroška, je ostalo polovico dolžan kriti nasprotni udeleženec. Ta strošek predstavlja strošek postopka, ki je nastal nasprotnemu udeležencu (in ne predlagateljici). Gre za strošek, primerljiv tistemu, ki ga je dolžna nositi stranka, upravičena do brezplačne pravne pomoči, ki je v pravdi izgubila. Ti stroški se krijejo iz proračuna, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa jih je dolžan povrniti pod pogoji iz 49. člena ZBPP. Ker je bila nasprotnemu udeležencu odobrena brezplačna pravna pomoč, se njegovi stroški krijejo iz sredstev sodišča, ki je odločilo o odobritvi brezplačne pravne pomoči (44. člen v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 31a člena ZBPP).

16. Po navedenem in po ugotovitvi, da po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zoper prvi (meritorni) sklep zavrnilo in ga potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pritožbi zoper drugi sklep (o stroških postopka) pa delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se v izreku doda, da se znesek stroškov, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici, izplača iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani kot sodišča, ki je odločilo o odobritvi brezplačne pravne pomoči (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) VSL I Cp 4882/2010 z dne 7. 9. 2011, I Cp 233/2011 z dne 8. 6. 2011, I Cp 2669/2012 z dne 24. 4. 2013. (2) Prim. npr. odločbe VSL II Cp 916/2012 z dne 17. 10. 2012, II Cp 1193/2012 z dne 7. 11. 2012, I Cp 381/2013 z dne 13. 3. 2013 in I Cp 2646/2013 z dne 4. 4. 2013.