Šele ko je jasno, da unovčena stečajna masa ne zadošča za vračilo celotnega založenega zneska in kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, je namreč mogoče predlagati, da morajo te stroške plačati osebe, ki so bile nekdanji člani poslovodstva.
Ker (še) ni izkazano, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev plačil niti kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, sodišče (še) ni smelo vračila teh stroškov naložiti nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru A. A. z dne 27. 5. 2026 (r.32) zoper naložitveni sklep (r.31) z dne 15. 5. 2026 ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 5. 2026 razveljavi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika z dne 27. 5. 2026 (r.32) zoper naložitveni sklep (r.31) z dne 15. 5. 2026
2.Zoper navedeni sklep je nekdanji poslovodja stečajnega dolžnika vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi ugovora nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika oprlo na deveti odstavek 233. ZFPPIPP, ki določa, da morajo v primeru, ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da pritožnik razbremenilnih okoliščin ni izkazal, je njegov ugovor zavrnilo.
5.Pritožnik zaključke izpodbijanega sklepa primarno izpodbija z navedbami, da se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do bistvenih ugovornih navedb in predlaganih dokazov, saj je v ugovoru izrecno navedel, da stečajna masa še ni dokončno ugotovljena, glede na to, da obstajajo odprte terjatve do poslovnih partnerjev in spletnih prodajnih platform. V zvezi s tem je predložil tudi listinsko dokumentacijo. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do njegovih navedb niti do predloženih dokazov, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
6.233. člen ZFPPIPP (v devetem, desetem in enajstem odstavku) ureja pravila, ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka navedenega člena. V takem primeru morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka: sodišče nekdanjim članom dolžnikovega poslovodstva naloži, da v korist stečajnega dolžnika plačajo znesek, v višini katerega iz unovčene stečajne mase ni mogoče vrniti založenega zneska.
7.Višje sodišče ugotavlja, da niti iz naložitvenega sklepa z dne 15. 5. 2026 niti iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, ali obstaja realna možnost oblikovanja stečajne mase in v kakšni višini, saj pritožnik utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz upraviteljevega predloga z dne 13. 5. 2026, v katerem je upravitelj zgolj citiral deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP in (pavšalno) predlagal, da naj sodišče v skladu z desetim odstavkom 233. člena ZFPPIPP stroške naloži v plačilo nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika. Upravitelj je v odgovoru na ugovor pritožnika potrdil, da mu je slednji predal dokumentacijo, iz katere izhaja, da obstajajo terjatve do dolžnikovih poslovnih partnerjev in spletnih prodajnih platform, ki jih bo poskušal izterjati, do česar pa se sodišče prve stopnje prav tako ni opredelilo, saj je (nepravilno) zaključilo, da te navedbe predstavljajo (nerelevantne) razbremenilne razloge. Prav tako ne drži zaključek izpodbijanega sklepa, da je pritožnik zgolj pavšalno navajal, da obstajajo neporavnane terjatve, katerih višina (še) ni ugotovljena, saj je pritožnik v ugovoru navedel, da odprte terjatve stečajnega dolžnika znašajo najmanj 1.000,00 EUR, v dokaz svojih navedb pa je predložil tudi listinske dokaze. Pritožnik s temi navedbami ni dokazoval, da dolžnik v času, ko je bil poslovodja, ni bil insolventen, niti da bi izpolnil svojo dolžnost pravočasno vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje, pač pa je zatrjeval in dokazoval, da obstajajo odprte terjatve, ki bi lahko vplivale na stečajno maso. Čeprav izterljivost posameznih terjatev ne izključuje insolventnosti kot take, pa je ta okoliščina pomembna za določitev obsega stečajne mase, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
8.V obravnavanem primeru bi zato upravitelj predlog, da sodišče izda sklep po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP lahko podal šele, ko bi bilo jasno, da sredstva unovčene stečajne mase ne zadoščajo niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in je s tem izpolnjen pogoj za vračilo založenega zneska. Šele, ko je jasno, da unovčena stečajna masa ne zadošča za vračilo celotnega založenega zneska in kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, je namreč mogoče predlagati, da morajo te stroške plačati osebe, ki so bile nekdanji člani poslovodstva.
9.Sodišče prve stopnje je sicer pravilno citiralo deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP, vendar ga je uporabilo nepravilno. Ker (še) ni izkazano, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev plačil niti kakšna je višina zneska, ki ga ni mogoče vrniti, sodišče (še) ni smelo vračila teh stroškov naložiti nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika.
10.Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ne da bi se posebej opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb, ki za odločitev v tej fazi postopka niso relevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).