Jedro

Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcija za varno hrano, Veterinarstvo in varstvo rasti, Območni urad Celje, je z izpodbijano odločbo št. U06175-215/2018-19(U900-06) z dne 26. 7. 2018, odločil, da je zavezanec, A. d.o.o., dolžan na izvorni kraj vrniti leva rojenega 15. 1. 2018, moškega spola, označenega s čipom št. ..., št. potnega lista ... in leva rojenega 15. 1. 2018, moškega spola, označenega s čipom št. ..., št. potnega lista ... (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločil, da je rok za vrnitev obeh živali nazaj na izvorni kraj 27. 7. 2018 in v 3. točki izreka, da stroški nastali zaradi izvajanja ukrepov pod točko 1. bremenijo zavezanca. V 4. točki je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.

2. Odločitev temelji na določbi 62. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), ki v 62. členu določa ukrepe pri neustreznih pošiljkah iz drugih držav članic ter ugotovitvi, da je pristojni organ 10. 7. 2018 prejel obvestilo prevoznika o prevozu dveh levov iz Republike Češke v A. d.o.o. v ..., kar je v nasprotju z določilom 9. člena Pravilnika o veterinarskih pregledih določenih živali in živalskih proizvodov pri trgovanju na teritoriju EU. Ugotovljeno je bilo, da prevoznik ni registriran za prevoz divjih mačk, da prevozna dokumentacija ne vsebuje pisnih navodil glede hranjenja, napajanja in zahtevane posebne nege in potrdila, da gre za prevoz živali, ki so prosto živeče, plašne in nevarne, kar je kršenje priloge I., poglavja II., odstavka 1.3. Uredbe o zaščiti živali med prevozom 1/2005. Prav tako je bilo napačno intra trade spričevalo, ki je spremljalo pošiljko, ker se je nanašalo kopitarje, ptice, vse mačke in bele dihurje v skladu z Direktivo 62/65. V oddelku II. certificiranje je bilo označeno samo cepljenje proti steklini in označitev s čipom. Pri preverjanju podatkov zdravstvenega spričevala je bilo ugotovljeno, da niti izvorni kraj, niti prejemnik, nista odobrena obrata v skladu z določili Direktive 92/65 in 11. člena Pravilnika o veterinarskih pogojih za promet in trgovanje na teritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni v drugih veterinarskih predpisih, ter za promet in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se gojijo v živalskih vrtovih (v nadaljevanju Pravilnik o veterinarskih pogojih) in med sabo ne bi smela trgovati s prosto živečimi tujerodnimi živalmi.

3. Zaradi navedenih nepravilnosti v dokumentaciji je bil dne 12. 7. 2018, na podlagi določil Pravilnika o veterinarskih pregledih določenim živalim in živalskih proizvodov pri trgovanju na teritoriju EU (v nadaljevanju Pravilnik o veterinarskih pregledih) in priloge B Direktive 90/425 EGS, za katere vsi pogoji trgovanja niso v celoti harmonizirani, opravljen pregled še na namembnem kraju, kjer se je opravil pregled dokumentacije. Pri pregledu potnih listov je bilo ugotovljeno, da je vanju vpisano samo cepljenje proti steklini z dne 15. 6. 2018, z veljavnostjo do 15. 6. 2019. Cepljenje proti kužnim boleznim, ki jih za neharmonizirane živalske vrste pri premikih znotraj EU zahteva Republika Slovenija v skladu določili 5. točke 12. člena Pravilnika o veterinarskih pogojih, ni bilo vpisano. Dodatne pogoje glede zdravstvenega varstva je zato tožena stranka pridobila na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete v Ljubljani. Neharmonizirane živali za katere niso predpisani enotni pogoji v državah članicah EU, bi morale biti v skladu z zahtevami RS cepljene še proti mačji kugi, kalicivirusni infekciji, rinotraheitisu in mačji levkozi, kar bi moralo biti zavedeno v potnem listu v oddelku IX, tuberkulinizirane, kar bi moralo biti zavedeno v oddelku XII. in tretirane proti zunanjim in notranjim zajedavcem, kar bi moralo biti zavedeno v potnem listu v oddelku VIII. Živali so na namembni kraj prispele brez navedenih cepljenj in preiskav, zato popravek dokumentacije naknadno ni bil mogoč, kar kot eno od možnosti predvideva 62. člen ZVMS. Lastnik živali oziroma prejemnik mora zagotoviti, da premike spremljajo predpisani dokumenti v skladu z 12. členom ZVMS in v primeru nepravilnosti v sprejemni dokumentaciji pošiljke ne sme sprejeti, kar določa 8. člen Pravilnika o veterinarskih pregledih določenih živali in živalskih proizvodov pri trgovanju na teritoriju EU. Prav tako mora imetnik živali izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo, kar je določeno v 6. členu ZVMS. Ukrep v 1. točki izreka temelji na določbi 62. člena ZVMS, ki določa ukrepe pri neustreznih pošiljkah iz drugih držav in v 2. točki prvega odstavka 62. člena določa odreditev enega od štirih taksativno naštetih ukrepov. Ker v danem primeru popravek dokumentacije ni bil mogoč, saj živali na izvornem gospodarstvu niso bile cepljene, pošiljatelj nima možnosti odprave ugotovljenih nepravilnosti v roku 8 dni.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z odločbo št. 0617-46/2018/2 z dne 10. 8. 2018 pritožbo zavezanca zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo (1. točka izreka); predlog za odložitev odrejenih ukrepov zavrnilo (2. točka izreka); predlog za izrek ničnosti odločbe zavrnilo (3. točka izreka) in v 4. točki izreka ugotovilo, da stroški v tem postopku niso nastali. Odločitev o zavrnitvi pritožbe je oprlo na ugotovitev, da pritožnik ni odobrena ustanova, inštitut ali center, zato bi do premika živali lahko prišlo le, če bi bilo to skladno z zahtevami Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila 12. 5. 2014 vpisana v sodni register z glavno dejavnostjo 91.040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot. Dne 26. 11. 2015 je bila tožeči stranki izdana odločba Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35601-106/2015-6, s katero ji je bilo dovoljeno zadrževanje živali prosto živečih domorodnih in tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskem vrtu podobnem prostoru. To dovoljenje je bilo izdano za obdobje petih let, od 11. 1. 2016 do 11. 1. 2021. 6. Dne 10. 7. 2018 je prevoznik B. d.o.o. iz ... obvestil uradno veterinarko o prevozu dveh levov iz Republike Češke k tožeči stranki. Leva sta bila k tožeči stranki pripeljana 11. 7. 2018 okoli 20.00 ure, že 12. 7. 2018 pa je bil izveden prvi inšpekcijski pregled, ter dne 19. 7. 2018 drugi inšpekcijski pregled.

7. Tožeča stranka primarno izpostavlja, da je bil pri odločanju o vloženi pritožbi, s strani drugostopenjskega upravnega organa, kršen postopek. Upravni organ je ravnal v nasprotju z določbo 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da mora obrazložitev odločbe organa druge stopnje vsebovati presojo vseh pritožbenih navedb. Pritožbeni organ se ni opredelil do pritožbenega očitka, ki se nanaša na najavo živali s strani prevoznika in v zvezi z uvrstitvijo levov med neharmonizirane živali. Iz navedenega razloga tožeča stranka zatrjuje očitne kršitve določb postopka in zahteva, da se tožbi ugodi že iz tega razloga.

8. Iz previdnosti tožeča stranka navaja tudi tožbene razloge uperjene zoper vsebino izpodbijane odločitve. Kot neutemeljene in pravno zmotne zavrača očitke, da je bil prihod živali - levov, najavljen s strani prevoznika in ne tožeče stranke, kot prejemnika in da prevoznik ni registriran za prevoz divjih mačk. Pojasnjuje, da je prevoznik ravnal po navodilih prejemnika in je bil s strani tožeče stranke pooblaščen za ureditev prevoza obeh živali, torej iz R Češke, do sedeža tožeče stranke. Pravilnik o veterinarskih pogojih za promet in trgovanje na teritoriju EU in uvoz iz tretjih držav živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere pogoji niso določeni v drugih veterinarskih predpisih, ter za promet in trgovanje z živalmi domačih vrst, ki se gojijo v živalskih vrtovih (v nadaljevanju Pravilnik) nikjer ne določa, da mora biti napoved podana osebno s strani prejemnika in ne po njegovem pooblaščencu. To pomeni, da je bila najava izvedena, in sicer že 10. 7. 2018, torej pred prihodom obeh levov, zaradi tega ni podana v tem delu nobena protipravnost. Zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na pristojnost za izvajanje tovrstnih prevozov. Upravni organ namreč ne navaja, kateri predpis določa predmetno omejitev. Dejstvo, da standardna klasifikacija dejavnosti ne omogoča oziroma ne predvideva možnosti registriranja dejavnosti prevozov divjih mačk, ima pa prevoznik B. d.o.o. dovoljenje za prevoz drugih živali, št. SI-T-0104146, ki velja do 12. 1. 2023. Dodaja tudi, da Uredba o zaščiti živali med prevozom ne določa sankcij za njeno nespoštovanje.

9. Oporeka tudi ugotovitvi, da leva predstavljata neharmonizirane živali in se sklicuje na določbe 5. člena ZVMS, kar pomeni, da levi, ki izpolnjujejo zdravstvene pogoje na Češkem, le te izpolnjujejo tudi v Sloveniji.

10. Prav tako je bila zagrešena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se odločba ne da preizkusiti. Ne v zapisnikih z dne 12. 7. 2018 in z dne 19. 7. 2018 in tudi ne v sami izpodbijani odločbi ni konkretizirano, kakšnih zdravstvenih pogojev leva ne izpolnjujeta, tožeča stranka pa meni, da sta leva uvrščena v skupino mačk, skladno s četrtim odstavkom 12. člena Pravilnika, pa je uvoz psov, mačk in belih dihurjev dovoljen, če so živali starejše od treh mesecev in cepljene proti steklini, ta pogoj pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da se lahko o dodatnih pogojih glede zdravstvenega varstva živali Uprava posvetuje z Nacionalnim veterinarskim inštitutom Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, vendar slednje ne more biti realizirano na način, kot je to storil upravni organ v konkretnem primeru, ko naj bi izvedel posvetovanje, predhodno pa tožeče stranke o obveznosti določenih cepljenj ni obvestil, s tem pa stranki ni omogočil izvedbe vseh cepljenj, ki sicer zakonsko niso predpisana. Tožeča stranka se ne strinja tudi s pojasnilom, da naknaden vpis podatkov in sprememb v potne listine ni dovoljen. Opozarja tudi, da vrnitev levov v izvorni kraj ni izvedljiva, ker jih Češka ne želi sprejeti, prav tako zanju nimajo prostora. Ostane tretja možnost, usmrtitev levov.

11. Upravni organ je v izpodbijani odločbi navedel, da preverjanje čipov obeh levov ni bilo možno, ker sta bili živali agresivni in napadalni, kar je v nasprotju z zapisnikom z dne 12. 7. 2018, kjer je zapisano, da sta živali zelo prestrašeni in malo divji. Tožeča stranka se je tudi pri veterinarju pozanimala o cepljenju za mačje bolezni, o čemer ji je bilo povedano, da navedeno zagotovo ni potrebno, saj bi morali cepiti tudi vse domače mačke, prepričan, da Slovenija sploh nima zakona, ki bi odrejal cepljenje levov. Ker glede na to cepljenje za mačje bolezni ni obvezno in s tem je seveda povezan tudi neobstoj cepiva, je predpis s strani upravnega organa mačji predpis napačno uporabljen oziroma ni bil uporabljen.

12. Prav tako se tožeči stranki očita, da ne gre za odobreni obrat v skladu z 11. členom Pravilnika. Gre za pravno zmotno in neutemeljeno stališče. Sklicuje se na Pravilnik, ki pogoje določa v 11. členu. Te pogoje tožeča stranka izpolnjuje. Tožeča stranka je bila v obdobju od začetka opravljanja dejavnosti večkrat deležna inšpekcijskega pregleda, nazadnje 9. 10. 2017. V posesti je imela v tem času več živali, katerih posedovanje je bilo prijavljeno na UVHVVR. Dejstvo je, da se Pravilnik, na katerega se sklicuje upravni organ, nanaša na živali, ki jih ima tožeča stranka že dalj časa v posesti, kar je bilo tožeči stranki znano in temu ni nikoli oporekala.

13. Glede na navedeno tožeča stranka ugotavlja, da upravni organ s tem, ko je bil s celotnim dejanskim stanjem seznanjen in mu ni ugovarjal, s konkludentnim ravnanjem oziroma ustno izdal odločbo tožeči stranki, na podlagi katere ji je priznal lastnost odobrenega obrata. Tudi sicer je bilo za pridobitev dovoljenja ARSO treba izpolnjevati več pogojev, ki so vsebinsko enaki zahtevam s strani UVHVVR.

14. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču primarno predlaga, da odločbo prvostopenjskega upravnega organa in odločbo drugostopenjskega upravnega organa odpravi in tožeči stranki povrne stroške tega postopka in podredno, da izpodbijane odločbe odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

15. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je predlagala, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne. Sklicevala se je na 4. točko Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. 7. 1992 ter ZVMS, ki utemeljujeta trditev, da je bil premik živali opravljen v nasprotju s predpisi in izrek ukrepa. Poudarja tudi, da dovoljenja, št. 35601-106/2015-6 z dne 26. 11. 2015, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje, ni mogoče šteti za odločbo o odobritvi.

K I. točki izreka:

16. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, da mora tožnik na izvorni kraj vrniti leva rojenega 15. 1. 2018, označenega s čipom št. ..., št. potnega lista ... in leva rojenega 15. 1. 2018, označenega s čipom št. ..., št. potnega lista ....

17. Po pregledu upravnih spisov in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega), ki jo potrjujejo listine priloženega upravnega spisa, pravilna. V tej zvezi sodišče opozarja, da je drugostopenjski organ odločitev o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega organa, oprl na procesno določbo 248. člena ZUP, ki v tretjem odstavku določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi organa prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Navedeno pomeni, da je drugostopenjski organ sicer pravilno odločitev iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe št. U06175-215/2018-19(U900-06) z dne 26. 7. 2018, utemeljil (drugače kot organ prve stopnje) z določbo 11. člena Pravilnika (odobritev), ki prvem odstavku določa, da morajo ustanove, inštituti in centri izpolnjevati pogoje iz Priloge C Direktive 92/65/EGS, biti morajo odobreni in vpisani v evidence, ki se vodijo na Upravi. V drugem odstavku ista določba določa, da se postopek odobritve začne na podlagi vloge ustanove, inštituta ali centra, ki jo ta vloži na območni urad Uprave in da o odobritvi odloči direktor OU Uprave z odločbo v upravnem postopku, po preveritvi pogojev in ustanovo, inštitut ali center vpiše v evidenco. V tretjem odstavku navedena določba določa, da vodi OU Uprave evidenco odobrenih ustanov, inštitutov in centrov, ki mora o vsaki odobritvi obvestiti generalni urad uprave, v četrtem odstavku določa pogoje odvzema odobritve in v petem odstavku dolžnost priprave in posodabljanja seznamov odobrenih ustanov.

18. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center. Te lastnosti po presoji sodišča ni pridobila niti z odločbo ARSO, št. 35601-106/2015-6 z dne 26. 11. 2015, ne samo zato, ker izdajatelj te odločbe ni organ iz določbe 11. člena Pravilnika, ampak tudi zato, ker navedeni organ v postopku izdaje te odločbe ni bil dolžan preverjati pogojev in ni preverjal pogojev za priznanje lastnosti odobrenega obrata iz Priloge C Direktive 92/65/EGS. Navedena Direktiva pogoje, ki urejajo odobritev ustanov, inštitutov ali središč, določa v prilogi C ter v 4. točki določa, da živali, ki so v odobreni ustanovi, inštitutu ali središču, le-tega zapustijo le, če so namenjene v drugo odobreno ustanovo, inštitut ali središče v tej državi članici ali drugi državi članici; vendar če niso namenjene za odobreno ustanovo, inštitut ali središče, odidejo le v skladu z zahtevami pristojnega organa, da se zagotovi, da ni tveganja za morebitno širjenje bolezni.

19. Zaradi ugotovitve, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, institut ali center, je po presoji sodišča pravilna tudi nadaljnja odločitev tožene stranke, da bi pristojni organ, v obravnavanem primeru Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, tožeči stranki pred nameravanim premikom morala postaviti zahteve z namenom preprečitve tveganja za morebitno širjenje bolezni. V zadevi ni sporno, da pristojni organ take vloge ni prejel. 20. Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center predstavlja nosilni razlog, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive 92/65, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.

21. Ker je glede na vse navedeno odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno in drugih tožbenih ugovorov, ki niso relevantni za odločitev, ni presojalo.

K II. točki izreka:

22. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.