Jedro

Hitri postopek zoper voznika začetnika kot storilca ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.

Izrek

Izpodbijani plačilni nalog se razveljavi glede prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 (točka 1 plačilnega naloga) in se zadeva v tem obsegu vrne Policijski postaji Ž. v nadaljnji postopek.

Globa 500,75 EUR, določena za prekršek po petem v zvezi s prvim odstavkom 190. člena ZVCP-1 (točka 2 plačilnega naloga), se izreče.

Obrazložitev

A. 1. A.B. je bil s plačilnim nalogom Policijske postaje Ž. spoznan za odgovornega prekrškov po šestem odstavku v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 in po petem v zvezi s prvim odstavkom 190. člena ZVCP-1. Za prvi prekršek mu je bila določena globa 500,75 EUR in izrečenih osem kazenskih točk v cestnem prometu, za drugi prekršek pa določena globa 500,75 EUR ter nato izrečena enotna globa 1.001.5 EUR. 2. Vrhovni državni tožilec je dne 6.6.2008 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 7. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) oziroma kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Po določbi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 je določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Po mnenju vložnika hitri postopek tako ni dovoljen zoper voznika začetnika za prekrške, za katere se lahko izreče sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, saj je potrebno v skladu z 22. (in 14.) členom Ustave Republike Slovenije voznikom začetnikom zagotoviti enako varstvo pravic in enak položaj kot ostalim voznikom, ko se jim izrekajo sankcije, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V nasprotnem primeru bi bila voznikom začetnikom odvzeta možnost, da sodišče uporabi omilitvena določila (šesti odstavek 26. člena ZP-1). B. 3. Po določbi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Citirana določba torej predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem se o prekrških odloča v hitrem postopku (prvi odstavek 52. člena ZP-1). ZP-1 v tretjem odstavku 22. člena določa, da se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V četrtem odstavku istega člena je predvidena možnost, da se z zakonom določi izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posameznim vrstam voznikov tudi pri doseženem ali preseženem večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Takšno skupino voznikov, ki se glede sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obravnava drugače kot ostali vozniki, določa Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Po določbi četrtega odstavka 235. člena tega zakona se izreče vozniku začetniku prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. 4. Glede na citirane določbe obeh zakonov je mogoče določbo 7. alineje drugega odstavka 52. člena razlagati na dva načina. Po prvi (restriktivni) razlagi velja izjema po tej določbi zgolj za tiste prekrške, za katere je zaradi teže kršitve cestno prometnega pravila v zakonu predpisana sankcija 18 kazenskih točk. Tudi besedna razlaga te določbe (oziroma dela „po tem zakonu“) bi govorila za to, da hitri postopek ni dovoljen le takrat, ko je mogoče izreči stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogoji tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Vendar je takšna razlaga preozka. Po drugi razlagi so v to izjemo vključeni vsi tisti prekrški, ki imajo za posledico izrek kazenskih točk v številu, zaradi katerega se v konkretnem primeru mora izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V to skupino nedvomno spadajo prekrški, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk. V primeru ko ima kršitelj status voznika začetnika, pa sodijo v to skupino tudi vsi tisti prekrški, za katere je predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk. 5. V kaznovalnem pravu velja (tako kot v kazenskem pravu) splošno načelo, da je potrebno nejasne zakonske določbe razlagati v korist obdolženca. V skladu s tem načelom je potrebno sprejeti drugo od zgoraj omenjenih razlag, za katero se zavzema tudi vložnik zahteve za varstvo zakonitosti. Hitri postopek zoper voznika začetnika ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6. Voznikom začetnikom je treba v skladu z 22. členom Ustave nuditi enako varstvo njihovih pravic v postopku o prekršku pred sodiščem kot drugim voznikom. Zakonodajalec je ob ureditvi strožjega kaznovanja navedel vsebinske razloge, ki utemeljujejo materialno razlikovanje. Ni pa razloga, da bi ti dve skupini voznikov bili zaradi tega različno obravnavani tudi v procesnem smislu. Položaja obeh skupin voznikov morata biti v postopku, ki ima za posledico izrek enake stranske sankcije (torej prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja), enaka. Z izjemo od splošnega koncepta, po katerem o prekrških odloča prekrškovni organ v hitrem postopku, določeno v 7. alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1, je namreč storilcem prekrškov v cestnem prometu zagotovljeno sodno varstvo že v fazi odločanja o prekršku, o odgovornosti in sankciji za prekršek, v vseh tistih primerih, ko je (posredna) posledica odgovornosti za prekršek izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na takšno posledico je potrebno zagotoviti enak procesni položaj vsem vrstam voznikov, ne glede na to, da se določeni skupini voznikov prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ob manjšem številu zbranih kazenskih točk. Zakonodajalec je izjemo od splošnega pravila, da se o prekršku odloča v hitrem postopku, vezal na posledico, torej na izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne na težo prekrška, ki se sicer izraža v višini predpisane stranske sankcije (18 kazenskih točk). Glede na sankcijo, ki sledi storitvi prekrška, so storilci v smislu 22. člena Ustave enako procesno obravnavani le, če se sodno varstvo zagotovi tudi voznikom začetnikom v primerih, kadar ima lahko storitev prekrška za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. 6. Sodno varstvo je enako zagotovljeno tako voznikom kot voznikom začetnikom le, če sodišče odloča o storitvi prekrška, o odgovornosti in o sankciji za prekršek, ki ga stori voznik začetnik in za katerega je predpisanih več kot šest kazenskih točk. Namen zakonodajalca, da o prekršku, zaradi katerega se lahko izreče prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vedno odloča sodišče v rednem sodnem postopku, je razbrati iz drugega odstavka 129. a člena ZP-1. V skladu s to določbo se v skrajšanem postopku stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ne sme izreči v številu, za katero se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Če takšna prepoved velja za skrajšani postopek pred sodiščem, bi bilo sistemsko nelogično, če ne bi veljala tudi za hitri postopek prekrškovnega organa. 7. Odločanje sodišča zgolj v fazi izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 202. a člena ZP-1) ne zadosti ustavnopravnemu standardu enakega varstva pravic (22. člen Ustave). V postopku po prvem odstavku 202.a člena ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. V tem postopku je sodišče vezano na pravnomočno odločbo o prekršku, s tem pa tudi na izrečeno število kazenskih točk in ne more uporabiti možnosti omilitve iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Le v primeru, da o prekršku odloča sodišče, pridejo namreč do izraza omilitvena določila iz šestega odstavka 26. člena ZP-1, po katerih sme sodišče število predpisanih kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila kazenskih točk, za katere se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kadar izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu prekrškovni organ, je pri odmeri sankcije vezan na število kazenskih točk, ki je predpisano za določeni prekršek, saj nima možnosti uporabiti šestega odstavka 26. člena ZP-1 in storilcu izreči nižjega števila kazenskih točk. 8. Ni pa utemeljen predlog vrhovnega državnega tožilca, naj se razveljavi plačilni nalog v celoti, torej tudi v delu, v katerem je prekrškovni organ odločil o prekršku po petem v zvezi s prvim odstavkom 190. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana edino globa v višini 500,75 EUR, ne pa tudi stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu. Prvi odstavek 51. člena ZP-1 določa, da mora prekrškovni organ po ugotovitvi zakonskih pogojev izvesti postopek in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek), obdolžilni predlog pa mora pri pristojnem sodišču vložiti le v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 51. člena ZP-1). Glede prekrškov, za katere ni poleg globe predpisana tudi stranska sankcija sedem ali več kazenskih točk, izjema (teh pa ne gre razlagati široko) iz 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 zato ne velja, temveč je o njih dolžan odločiti prekrškovni organ v hitrem postopku. Drugačnih razlogov nenazadnje ne navaja niti zahteva, ki se v obrazložitvi osredotoča le na prekršek po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 (točka 1 plačilnega naloga). Glede na navedeno kršitev 2. alineje 62. člena ZP-1 v tem delu ni podana, zato Vrhovno sodišče izpodbijanega plačilnega naloga glede prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 190. člena ZVCP-1 (točka 2) ni razveljavilo, temveč je izreklo (prej določeno) globo 500,75 EUR.