Jedro

Zavrnitev računov oziroma opominov na obveznost toženke ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. in 3. točki izreka ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v višini 1.996,29 EUR in zakonite zamudne obresti od zneska 665,43 EUR od 2.6.2009 do plačila, od zneska 665,43 EUR od 1.7.2009 do plačila, od zneska 665,43 EUR od 31.7.2009 do plačila, in izvršilne stroške v znesku 67,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.1.2009 do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (1. odstavek izreka), tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 384,06 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila (2. odstavek izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz dovoljenih pritožbenih razlogov po 458. členu ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer naj bodo pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženki pa naloži v plačilo stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 4.2.2008 sklenili Pogodbo št. R18-01/08 o najemu prostora in drugih storitvah (v nadaljevanju: Pogodba, priloga B1), in sicer za čas od 1.3.2008 za dobo enega leta in z avtomatičnim podaljšanjem za vsako naslednje leto, če katerakoli od strank Pogodbe pisno ne odpove tri mesece pred iztekom pogodbenega roka (6. člen Pogodbe). Dne 24.4.2009 je tožnica toženki poslala obvestilo o odpovedi Pogodbe z dnem 31.7.2009 (priloga B2), ki se mu je toženka uprla in postavila pogoje za sporazumno prekinitev Pogodbe (priloga B5). Ker tožnica v predmetnem postopku od toženke terja najemnino in druge stroške za maj, junij in julij 2009, Pogodba pa je bila odpovedana z dnem 31.7.2009, je sodišče prve stopnje (pravilno) zaključilo, da je pogodba v vtoževanem obdobju veljala, zaradi česar je tožbeni zahtevek utemeljen, morebitni kasnejši zahtevki, ki se nanašajo na odpoved pogodbe, pa za konkretni primer niso relevantni.

6. Tožnica je tekom postopka predlagala zaslišanje priče S. M., ki bi potrdila, da je toženka v vtoževanem obdobju zasedala prostore v lasti tožnice, in pojasnila neutemeljenost zahtevkov, ki jih je toženka tožnici pogojevala za sporazumno prekinitev Pogodbe. Sodišče prve stopnje je njen dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da je dokaz po zaslišanju navedene priče predlagala tožnica in ne toženka, zato toženka sploh nima interesa za uveljavljanje morebitne (absolutno) bistvene kršitve določb postopka iz 339. člena ZPP; ne glede na to pa na ta način toženka zgolj izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (1. odstavek 459. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno presodilo, da zavrnitev računov oziroma opominov na obveznost toženke ne vpliva. Posledično je nerelevantno tudi pritožbeno navajanje, da je toženka sporne račune reklamirala in zavrnila tudi iz razloga, ker naj bi se ti glasili na napačno davčno številko. Slednja trditev tudi sicer predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP). V tem smislu je brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da tožnica sodišču prve stopnje v pripravljalni vlogi ni obrazložila, kaj misli s tem, da ne priznava nobene reklamacije računov, pri čemer je tudi sicer povsem jasno, da je tožnica s takšnim navajanjem izrazila zgolj nestrinjanje s razlogi toženke, ki jih je ta podala v zvezi z zavrnitvijo računov.

8. Ker v pritožbi tako niso podani dovoljeni razlogi, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da toženka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v smislu 155. člena ZPP ni bil potreben (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP).

10. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je v tej zadevi odločala sodnica posameznica.