Jedro

Jedro

Zgolj na podlagi pavšalnega očitka, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za cestninjenje, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, odgovornosti kršitelja po oceni sodišča prve stopnje še ni mogoče utemeljiti, saj ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja.

Zgolj na podlagi pavšalnega očitka, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za cestninjenje, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, odgovornosti kršitelja po oceni sodišča prve stopnje še ni mogoče utemeljiti, saj ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja.

Izrek

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog DARS. d.d. št. PN-22234000078 z dne 31. 1. 2022 in navedeni plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker dejanje, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni prekršek, glede stroškov postopka pa odločilo, da ti bremenijo proračun.

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog DARS. d.d. št. PN-22234000078 z dne 31. 1. 2022 in navedeni plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker dejanje, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni prekršek, glede stroškov postopka pa odločilo, da ti bremenijo proračun.

2.Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 2. točke 154. člena ZP-1 in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi ter ponovno odloča o zahtevi za sodno varstvo, kjer je sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o cestninjenju (ZCestn) in ZP-1.

2.Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 2. točke 154. člena ZP-1 in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi ter ponovno odloča o zahtevi za sodno varstvo, kjer je sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o cestninjenju (ZCestn) in ZP-1.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 5. alineji petega odstavka 50. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn), pri čemer pa iz opisa dejanja v tem plačilnem nalogu izhaja, da naj bi storilec ta prekršek storil s tem, da je z vozilom reg. št. ..., katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg, dne 20. 12. 2021 med 05.33 uro in 6.41 uro na cesti A1, kjer se plačuje cestnina, prevozil točke cestninjenja in izvedel elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s predpisi za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, saj pri vožnji skozi točke cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanja cestninjenja, s tem pa naj vi voznik kršil določilo 7. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 5. alineji petega odstavka 50. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn), pri čemer pa iz opisa dejanja v tem plačilnem nalogu izhaja, da naj bi storilec ta prekršek storil s tem, da je z vozilom reg. št. ..., katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg, dne 20. 12. 2021 med 05.33 uro in 6.41 uro na cesti A1, kjer se plačuje cestnina, prevozil točke cestninjenja in izvedel elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s predpisi za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, saj pri vožnji skozi točke cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanja cestninjenja, s tem pa naj vi voznik kršil določilo 7. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn.

5.Zagovorniki so v zahtevi za sodno varstvo kot bistveno izpostavljali, da tak opis dejanja nima ustrezne konkretizacije in onemogoča pravico do obrambe, saj iz odločbe ni razvidno, katere predpise naj bi kršitelj pri prehodu točk cestninjenja kršil, oziroma v čem naj bi pri izvedbi elektronske registracije prehoda ravnal v nasprotju s predpisi, ter da ne glede na te navedbe storilec za storjeni prekršek ne more biti odgovoren, saj je tega dne vozil tovorno vozilo, ki ga sicer vozi sodelavec pri isti družbi A. d.o.o., slednja pa je po ugotovljenih nepravilnostih v zvezi s cestninjenjem preverila stanje ter dosegla zamenjavo DarsGo naprave, ki je bila v tem vozilu v času ugotovljenih napak.

5.Zagovorniki so v zahtevi za sodno varstvo kot bistveno izpostavljali, da tak opis dejanja nima ustrezne konkretizacije in onemogoča pravico do obrambe, saj iz odločbe ni razvidno, katere predpise naj bi kršitelj pri prehodu točk cestninjenja kršil, oziroma v čem naj bi pri izvedbi elektronske registracije prehoda ravnal v nasprotju s predpisi, ter da ne glede na te navedbe storilec za storjeni prekršek ne more biti odgovoren, saj je tega dne vozil tovorno vozilo, ki ga sicer vozi sodelavec pri isti družbi A. d.o.o., slednja pa je po ugotovljenih nepravilnostih v zvezi s cestninjenjem preverila stanje ter dosegla zamenjavo DarsGo naprave, ki je bila v tem vozilu v času ugotovljenih napak.

6.Sodišče prve stopnje je po dopolnitvi dokaznega postopka, v okviru katerega je zaslišalo storilca ter cestninsko nadzornico, ki je ugotovila predmetni prekršek, sledilo navedbam zahteve za sodno varstvo o nekonkretizaciji opisa dejanja in ugotovilo, da opis dejanja, ki je naveden v izpodbijanem plačilnem nalogu, razen navedbe datuma storitve prekrška in podatkov o vozilu, ki ga je vozil kršitelj, ne vsebuje konkretnega dejanskega stanju, saj ni jasno, na kakšen način, oziroma s katerimi konkretnimi dejanji (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek in katerih obveznosti, ki so predpisane za uporabo cestninske ceste, ni izpolnjeval. Zgolj na podlagi pavšalnega očitka, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za cestninjenje, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, odgovornosti kršitelja po oceni sodišča prve stopnje še ni mogoče utemeljiti, saj ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na stališče, ki ga je zavzelo Višje sodišče v Kopru v sodbi PRp 656/2022 z dne 8. 12. 2022, s katerim pa v celoti soglaša tudi to pritožbeno sodišče.

6.Sodišče prve stopnje je po dopolnitvi dokaznega postopka, v okviru katerega je zaslišalo storilca ter cestninsko nadzornico, ki je ugotovila predmetni prekršek, sledilo navedbam zahteve za sodno varstvo o nekonkretizaciji opisa dejanja in ugotovilo, da opis dejanja, ki je naveden v izpodbijanem plačilnem nalogu, razen navedbe datuma storitve prekrška in podatkov o vozilu, ki ga je vozil kršitelj, ne vsebuje konkretnega dejanskega stanju, saj ni jasno, na kakšen način, oziroma s katerimi konkretnimi dejanji (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek in katerih obveznosti, ki so predpisane za uporabo cestninske ceste, ni izpolnjeval. Zgolj na podlagi pavšalnega očitka, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za cestninjenje, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, odgovornosti kršitelja po oceni sodišča prve stopnje še ni mogoče utemeljiti, saj ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na stališče, ki ga je zavzelo Višje sodišče v Kopru v sodbi PRp 656/2022 z dne 8. 12. 2022, s katerim pa v celoti soglaša tudi to pritožbeno sodišče.

7.Čeprav drži, da glede na določbo 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn v povezavi s 7. alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn razlog, zaradi katerega v določenem primeru ne pride do vzpostavitve mikrovalovne komunikacije med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ni zakonski znak storilcu očitanega prekrška, ni mogoče pritrditi pritožniku, da je za obstoj očitanega prekrška povsem brezpredmetno vprašanje, ali je, oziroma na kakšen način je storilec pri vožnji skozi točko cestninjenja (zavestno ali nezavestno) onemogočil vzpostavitev mikrovalovne komunikacije. Samo dejstvo, da pri prevoženju točke cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija, je namreč objektivni pogoj za obstoj prekrška, vendar pa je v zvezi s tem potrebno konkretno opredeliti, kaj bi storilec moral storiti, da bi stekla mikrovalovna komunikacija, oziroma kaj je opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija, oziroma kaj bi moral storiti po tem, ko je ugotovil, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, kot tudi zakaj in na kakšen način bi sploh moral vedeti, da takšna komunikacija ni bila vzpostavljena. To je zlasti pomembno ob upoštevanju, da je storilec v konkretni zadevi v sklopu vožnje v časovnem obdobju od 5.19 do 6.41 ure prevozil 25 točk cestninjenja, pri čemer je naprava DarsGo bila zaznana na 11 portalih, medtem ko na 14 portalih ni bila zaznana.

7.Čeprav drži, da glede na določbo 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn v povezavi s 7. alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn razlog, zaradi katerega v določenem primeru ne pride do vzpostavitve mikrovalovne komunikacije med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ni zakonski znak storilcu očitanega prekrška, ni mogoče pritrditi pritožniku, da je za obstoj očitanega prekrška povsem brezpredmetno vprašanje, ali je, oziroma na kakšen način je storilec pri vožnji skozi točko cestninjenja (zavestno ali nezavestno) onemogočil vzpostavitev mikrovalovne komunikacije. Samo dejstvo, da pri prevoženju točke cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija, je namreč objektivni pogoj za obstoj prekrška, vendar pa je v zvezi s tem potrebno konkretno opredeliti, kaj bi storilec moral storiti, da bi stekla mikrovalovna komunikacija, oziroma kaj je opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija, oziroma kaj bi moral storiti po tem, ko je ugotovil, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, kot tudi zakaj in na kakšen način bi sploh moral vedeti, da takšna komunikacija ni bila vzpostavljena. To je zlasti pomembno ob upoštevanju, da je storilec v konkretni zadevi v sklopu vožnje v časovnem obdobju od 5.19 do 6.41 ure prevozil 25 točk cestninjenja, pri čemer je naprava DarsGo bila zaznana na 11 portalih, medtem ko na 14 portalih ni bila zaznana.

8.Kot nadalje navaja prekrškovni organ v pritožbi, je razlogov zakaj naprava DarsGo ni bila zaznana in ni oddala zvočnega signala, lahko več, in sicer je lahko do tega prišlo: (-) ker je bila naprava nepravilno obrnjena, zaradi česar oddajnik ni bil obrnjen v strani proti sprejemniku, (-) je bila naprava prosto položena na armaturni plošči vozila ali v kabini vozila, čeprav bi morala biti v skladu z navodili zalepljena na vetrobransko steklo vozila, (-) ker je bila v vozilu naprava, ki onemogoča oziroma moti delovanje naprave DarsGo, (-) ker je voznik pred točko cestninjenja odstranil napravo DarsGo z vetrobranskega stekla in jo kasneje, ko je prevozil točko cestninjenja, ponovno pravilno namestil, (-) ker je naprava nameščena na delu vetrobranskega stekla, ki je metalizirano in ne prepušča mikrovalov ali (-) ker naprave DarsGo sploh ni v vozilu, ali pa naprava DarsGo ni aktivirana. Razlogov je torej lahko več, vendar pa ni mogoče šteti, da so vse napake, ki povzroča nepravilno delovanje naprave, povezane s človeškim faktorjem oziroma voznikom tovornega vozila. Povsem mogoče je namreč tudi, da za nedelovanje naprave oziroma za to, da ne steče mikrovalovna komunikacija, obstajajo tudi objektivni razlogi zaradi nepravilnega delovanja sistema oz. naprav (o čemer je nenazadnje izpovedala tudi zaslišana cestninska nadzornica). V vsakem primeru pa je za konkretizacijo prekrška, ki se ga očita storilcu v predmetni zadevi, potrebno pojasniti, kaj konkretno naj bi storilec storil ali opustil, da je prišlo do ugotovljene kršitve oziroma kaj bi moral storiti, da se kršitve ne bi ponavljale.

8.Kot nadalje navaja prekrškovni organ v pritožbi, je razlogov zakaj naprava DarsGo ni bila zaznana in ni oddala zvočnega signala, lahko več, in sicer je lahko do tega prišlo: (-) ker je bila naprava nepravilno obrnjena, zaradi česar oddajnik ni bil obrnjen v strani proti sprejemniku, (-) je bila naprava prosto položena na armaturni plošči vozila ali v kabini vozila, čeprav bi morala biti v skladu z navodili zalepljena na vetrobransko steklo vozila, (-) ker je bila v vozilu naprava, ki onemogoča oziroma moti delovanje naprave DarsGo, (-) ker je voznik pred točko cestninjenja odstranil napravo DarsGo z vetrobranskega stekla in jo kasneje, ko je prevozil točko cestninjenja, ponovno pravilno namestil, (-) ker je naprava nameščena na delu vetrobranskega stekla, ki je metalizirano in ne prepušča mikrovalov ali (-) ker naprave DarsGo sploh ni v vozilu, ali pa naprava DarsGo ni aktivirana. Razlogov je torej lahko več, vendar pa ni mogoče šteti, da so vse napake, ki povzroča nepravilno delovanje naprave, povezane s človeškim faktorjem oziroma voznikom tovornega vozila. Povsem mogoče je namreč tudi, da za nedelovanje naprave oziroma za to, da ne steče mikrovalovna komunikacija, obstajajo tudi objektivni razlogi zaradi nepravilnega delovanja sistema oz. naprav (o čemer je nenazadnje izpovedala tudi zaslišana cestninska nadzornica). V vsakem primeru pa je za konkretizacijo prekrška, ki se ga očita storilcu v predmetni zadevi, potrebno pojasniti, kaj konkretno naj bi storilec storil ali opustil, da je prišlo do ugotovljene kršitve oziroma kaj bi moral storiti, da se kršitve ne bi ponavljale.

9.Pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ poudarja, da je bil storilec o tem, da ni stekla mikrovalovna komunikacija, opozorjen s tem, da naprava DarsGo na vsaki taki točki cestninjenja ni oddajala zvočnega in svetlobnega signala, zaradi česar je moral voznik obiskati prvi DarsGo servis (cestninsko uporabniški točko) v smeri vožnje, kjer bi uredil vse potrebno in da bi se lahko tudi registriral v sistem na spletni strani www.darsgo.si ter imel dostop do pregled opravljenih transakcij za vsako vozila, so v obravnavani zadevi brezpredmetne, saj se kaj takega storilcu v opisu dejanja ni očitalo, kar potrjuje pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da opis dejanja, ki se ga v primeru plačilnih nalogov upošteva smiselno kot izrek odločbe o prekršku, ni bil konkretiziran.

9.Pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ poudarja, da je bil storilec o tem, da ni stekla mikrovalovna komunikacija, opozorjen s tem, da naprava DarsGo na vsaki taki točki cestninjenja ni oddajala zvočnega in svetlobnega signala, zaradi česar je moral voznik obiskati prvi DarsGo servis (cestninsko uporabniški točko) v smeri vožnje, kjer bi uredil vse potrebno in da bi se lahko tudi registriral v sistem na spletni strani www.darsgo.si ter imel dostop do pregled opravljenih transakcij za vsako vozila, so v obravnavani zadevi brezpredmetne, saj se kaj takega storilcu v opisu dejanja ni očitalo, kar potrjuje pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da opis dejanja, ki se ga v primeru plačilnih nalogov upošteva smiselno kot izrek odločbe o prekršku, ni bil konkretiziran.

10.V zvezi s sklicevanjem prekrškovnega organa na prakso prvostopenjskih sodišč pa pritožbeno sodišče poudarja, da teh pritožbenih navedb ni mogoče preveriti, saj sodbe prvostopenjskih sodišč niso javno dostopne, prekrškovni organ pa jih tudi ni priložil k svoji pritožbi. Ne glede na navedeno pa iz sodbe Okrajnega sodišča v Kopru, ki so ga storilčevi zagovorniki priložili zahtevi za sodno varstvo, ter prej navedene sodbe Višjega sodišča v Kopru izhaja, da je stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, podprto tudi s stališči drugih sodišč.

10.V zvezi s sklicevanjem prekrškovnega organa na prakso prvostopenjskih sodišč pa pritožbeno sodišče poudarja, da teh pritožbenih navedb ni mogoče preveriti, saj sodbe prvostopenjskih sodišč niso javno dostopne, prekrškovni organ pa jih tudi ni priložil k svoji pritožbi. Ne glede na navedeno pa iz sodbe Okrajnega sodišča v Kopru, ki so ga storilčevi zagovorniki priložili zahtevi za sodno varstvo, ter prej navedene sodbe Višjega sodišča v Kopru izhaja, da je stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, podprto tudi s stališči drugih sodišč.

11.Glede na navedeno, ko se pritožbeni očitki o zmotni uporabi določb ZCestn in bistvenih kršitvah določb postopka po drugem odstavku 154. člena ZP-1 izkažejo za neutemeljene in ko pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11.Glede na navedeno, ko se pritožbeni očitki o zmotni uporabi določb ZCestn in bistvenih kršitvah določb postopka po drugem odstavku 154. člena ZP-1 izkažejo za neutemeljene in ko pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zveza:

Zakon o cestninjenju (2015) - ZCestn - člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5

Zakon o cestninjenju (2015) - ZCestn - člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.