Jedro

Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmerje, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odločitev, po kateri naj bi toženki pravica do preživnine, priznane s pravnomočno sodbo, prenehala s 1.8.1992. Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, ki po svoji vsebini pričakuje spremembo sodb nižjih sodišč in odločitev v skladu s tožbenim zahtevkom. Sklicuje se na sodbo o razvezi zakonske zveze s toženko in na tamkajšnje ugotovitve, da je bila tedaj zaposlena in ustrezno preskrbljena. S preživnino, ki jo dobiva od tožnika, se toženka nezakonito okorišča. Vsi dosedanji tožnikovi zahtevki, s katerim je skušal to dokazati, so bili zavrnjeni. Očitno je, da se je sodišče postavilo na toženkino stran. Meni, da je preživnina že prenehala s sodbo z dne 21.1.1970, ker se ji je tedaj toženka odpovedala. Glavna obravnava dne 16.11.1992 je nezakonito potekala v njegovi odsotnosti. Sodišče prve stopnje tudi ni pribavilo ustreznih uradnih dokazil o višini pokojnine pravdnih strank. Na že omenjeni glavni obravnavi je nastopil nov senat, čeprav razlog za njegovo spremembo ni bil pojasnjen. Ni bilo prav, da je istočasno proti tožniku tekla izvršba zaradi zaostale preživnine, čeprav je vložena tožba na prenehanje plačevanja preživnine.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z navedbo o kršitvi določb 299. in 300. člena ZPP v postopku na prvi stopnji revident očitno misli, da mu je na prvi stopnji, konkretno na glavni obravnavi dne 16.11.1992, bila vzeta možnost obravnavanja. Predmet revizijske obravnave pa ne morejo biti (relativne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, če so storjene pred sodiščem prve stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). Očitek v smeri kršitve poteka glavne obravnave torej ne more biti predmet revizijskega preizkusa. Ker pa gre za že omenjeni vsebinski očitek odvzema možnosti obravnavanja pred sodiščem (7. točka 2. odstavka 354. člena ZPP) pa obveljajo razlogi sodbe sodišča druge stopnje, ki je enak pritožbeni očitek utemeljeno zavrnilo z obrazložitvijo, da "v zapisniku o vodenju glavne obravnave z dne 16.11.1992 ni mogoče najti ničesar takega, kar bi kazalo na to, da tožnik ni mogel uveljaviti svojih procesnih pravic, ki mu kot stranki gredo po določbah zakona o pravdnem postopku".

V kontekst nedovoljenosti revizije zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje spada tudi revizijska navedba, ki se nanaša na domnevno kršitev določbe 3. odstavka 315. člena ZPP (ne glede na to, da je iz zapisnika o vodenju glavne obravnave z dne 16.11.1992 jasno razvidno, da se je glavna obravnava zaradi spremenjene sestave senata začela znova). Kolikor pa z nejasno revizijsko navedbo o nepribavi podatkov o pokojnini pravdnih strank revident nakazuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, pa obvelja, da sodbi nižjih sodišč temeljita na dokaznem gradivu, ki je bilo v potrebnem obsegu zbrano zaradi uporabe določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Končno pa sodbi sodišča druge stopnje tudi ni mogoče očitati, da v svoji obrazložitvi nebi upoštevala navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena, ali da ni navedla razlogov, ki jih je upoštevala po uradni dolžnosti (1. odstavek 375. člena ZPP).

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmere, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev. Dejanska podlaga take razlage ne omogoča, zato je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da so premoženjske razmere pravdnih strank tudi danes enake kot ob določitvi preživnine, da je njuno zdravstveno stanje primerno njunim letom in da so njune pridobitne zmožnosti vsak dan manjše, zaradi česar ni jasno, v čem naj bi se toženkin položaj zadnje čase izboljšal oziroma tožnikov poslabšal. Pri tem je odveč in celo presega dopustni obseg revizije glede na določbo 385. člena ZPP obširno revizijsko obravnavanje domnevnih nepravilnosti razveznega postopka in temu sledečih številnih postopkov v zvezi z utemeljenostjo tožnikove preživninske obveznosti. Tudi istočasni tek pravde na ukinitev preživnine in preživninske izvršbe je dopusten tako po materialnem kot po procesnem pravu; eventualna odložitev izvršbe pred pravnomočnim končanjem te pravde pa bi bila stvar izvršilnega postopka in revizijske obravnave ne zadeva.

Ostale revizijske navedbe, s katerimi skuša tožnik prikazati domnevno boljše premoženjsko stanje toženke, pa pomenijo poskus izpodbijanja dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti), jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, 1/91-I).