Jedro

Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.

Ker tožena stranka tožnici ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in jubilejne nagrade, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za leto 2013 obračunati regres za letni dopust v višini 783,66 EUR in po plačilu davka plačati tožeči stranki neto znesek regresa, zmanjšanega za plačan regres v višini 150,00 EUR neto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 dalje do plačila in za leto 2014 obračunati regres za letni dopust v višini 789,15 EUR in po plačilu davka plačati tožeči stranki stranki neto znesek regresa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 dalje do plačila, vse pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St 3319/2015 z dne 27. 11. 2015 v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka I izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki za leto 2015 izplačati jubilejno nagrado v višini 551,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2013 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St 3319/2015 z dne 27. 11. 2015 (točka II izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 532,74 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila, da ne bo izvršbe (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka. Navaja, da ima do tožnice obveznost iz naslova regresov za letni dopust za leto 2013 in 2014 ter jubilejne nagrade v skupnem znesku 1.956,09 EUR. Upoštevaje še regres za leto 2015, ki niti ni predmet spora, priznava skupno terjatev še v višji višini ter se pri tem sklicuje na Posodobljeni seznam terjatev na podlagi četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP na dan 24. 7. 2015. Poudarja, da pritožbo vlaga zato, ker je v sodbi navedeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki, da ne bo izvršbe, v roku 8 dni poplačati terjatve pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St 3319/2015 z dne 27. 11. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni kršilo navedenih določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Zoper toženo stranko je bil 7. 12. 2016 začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice za plačilo dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in vtoževane jubilejne nagrade. Pravilno je uporabilo 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Zato je sodišče prve stopnje tožnici iz naslova regresa za leto 2013 pravilno prisodilo zahtevanih 783,66 EUR bruto, za leto 2014 pa 789,15 EUR, pri čemer je upoštevalo, da je iz naslova regresa za letni dopust za leto 2013 že prejela 150,00 EUR neto. Upoštevaje Kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (Ur. l. RS. št. 18/2014) je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tudi tožničinemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade, čemur pa pritožba tožene stranke niti ne ugovarja. Določitev paricijskega roka 8 dni, na kar opozarja pritožba, pa ne pomeni, da je tožena stranka dolžna plačati terjatev v roku 8 dni od izdaje prvostopenjske sodbe ali v roku 8 dni od pravnomočnosti sodbe. Glede roka plačila so ključni pogoji poenostavljene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, št. St. 3319/2015 z dne 27. 11. 2015. Tako izhaja tudi iz obrazložitve sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo vsebino potrjene poenostavljene prisilne poravnave. In sicer, da je delež plačila terjatev upnikov 20 %, rok za plačilo terjatev pa do 31. 12. 2019, pri čemer se terjatve od 24. 7. 2015 do poteka roka za plačilo obrestujejo po obrestni meri 0 %. Odločitev torej pomeni, da bo tožena stranka dolžna tožnici plačati prisojene zneske po poteku roka iz prisilne poravnave, v 8 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).