Jedro

Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in izpodbijanim sklepom o dedovanju (1) ugotovilo, da je imel zapustnik ob smrti naslednje premoženje: - nepremičnino katastrska občina 0001, stavba 40, del stavbe 10, - nepremičnino katastrska občina 0002, parcela 485/3, - 1/224 delež na nepremičnini katastrska občina 0002, parcela 881/1, - denarna sredstva na računih št. 1 in 2, odprtih pri Banki X., in - pokojninske prejemke pri ZPIZ Slovenije, ki so bili že izplačani R. P. (točka I izreka), da je Republika Slovenija podala zahtevo za omejitev dedovanja do višine vrednosti s strani zapustnika prejete denarne socialne pomoči in da so zakoniti zastopnik oporočnega dediča, nujna dedinja in državni odvetnik sklenili sodno poravnavo glede poplačila Republike Slovenije v višini 3.583,14 EUR (točka II izreka), (2) za dediča preostalega premoženja (- nepremičnina katastrska občina 0001, stavba 40, del stavbe 10, - nepremičnina katastrska občina 0002, parcela 485/3, - 1/224 delež na nepremičnini katastrska občina 0002, parcela 881/1, - denarna sredstva na računu št. 1, Banke X. in - denarna sredstva na računu št. 2, Banke X., zmanjšana za znesek iz II točke izreka) razglasilo zapustnikovega vnuka T. B. (oporočni dedič) in zapustnikovo hči R. P. (nujna dedinja), ki sta zaradi ureditve medsebojnih razmerij sklenila dedni dogovor glede denarnih sredstev na računu št. 2, Banke X., in glede pokojninskih prejemkov pri ZPIZ Slovenije (zaradi poračuna glede pogrebnih stroškov nujna dedinja prevzame znesek 455,65 EUR iz računa št. 2, Banka X., preostanek denarnih sredstev pa si dediča, po prevzemu denarnih sredstev s strani Republike Slovenije, delita vsak v deležu do 1/2, v enakem deležu pa dediča dedujeta tudi preostalo premoženje) (točka III izreka), (3) naložilo zemljiški knjigi, da pri nepremičninah, ki so predmet dedovanja, vknjiži lastninsko pravico v korist obeh dedičev (za vsakega v deležu do 1/2) (točka IV/1 izreka), (4) odločilo, da Republika Slovenije iz zapuščine prevzame znesek 3.583,14 EUR (točka IV/2 izreka), da dedinja R. P. iz zapuščine prevzame znesek 455,65 EUR (točka IV/3 izreka), da dediča T. B. in R. P. iz zapuščine prevzameta preostanek denarnih sredstev z obeh bančnih računov, vsak v deležu do 1/2 (točki IV/4 in IV/5 izreka), ter ugotovilo, da je pokojninske prejemke prevzela že dedinja R. P. (točka IV/6 izreka).

2. Zoper sklep o dedovanju vlaga laično pritožbo P. B., zakoniti zastopnik (mladoletnega) oporočnega dediča. Opozarja, da bi moral biti v točkah IV/1, 4, 5 izreka izpodbijanega sklepa naveden zakoniti zastopnik mladoletnega T. B. Po novi zakonodaji lahko z otrokovim premoženjem razpolaga le tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, v konkretnem primeru je to R. P. S svojo poslednjo voljo je želel zapustnik preprečiti namero svoje hčerke R. P. o prodaji ali menjavi premoženja. Temu sodišče ni sledilo, saj je njegovo celotno premoženje podelilo v upravljanje R. P. Banka ni odobrila njegove zahteve za odprtje računa za sina. Po pravnomočnosti sklepa lahko R. P. proda celotno podedovano stanovanje (takšno namero je tudi večkrat izrazila) in porabi T. B. podedovana denarna sredstva, če oceni, da je to v njegovo korist. Na obeh zapuščinskih obravnavah je opozoril, da je treba v izpodbijanem sklepu v izogib kršitvam pravic oporočnega dediča definirati, kdo bo skrbnik njegovega premoženja. Sodišče ni zagotovilo, da bo T. B. dediščina do njegove polnoletnosti nedotaknjena. Po zapuščinski obravnavi, na kateri je izjavil, da nima dovolj dokazov o tem, da je garažo plačal pokojni A. P., je stopil v kontakt s prodajalcem J. D., ki mu je zagotovil, da je kupnino plačal A. P. Dokumente o tem (lastnoročno napisano pogodbo o ari in potrdilo o plačani kupnini) hrani odvetnik J. S., ki naj ga sodišče pozove k predložitvi listin.

3. Nujna dedinja R. P. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nujna dedinja R. P. je mati mladoletnega oporočnega dediča T. B., ki je v postopku pravilno zastopan po očetu P. B. 6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o dedovanju izhaja, da je zakoniti zastopnik oporočnega dediča v zapuščinskem postopku trdil, da je nujna dedinja za časa zapustnikovega življenja od zapustnika kot darilo prejela garažo, vredno 11.000 EUR, ki naj se vračuna v njen nujni dedni delež. Nujna dedinja je njegove trditve zavrnila, sklicujoč se na prodajno pogodbo z dne 21. 7. 2014, v kateri je sama nastopala kot kupec garaže (posamezni del št. 20 v stavbi št. 138 katastrska občina 0001), ter na pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, sklenjeno dne 13. 8. 2014 z Mestno občino Y. Sodišče prve stopnje je dedičema pojasnilo, da bi zaradi spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, moralo zapuščinski postopek prekiniti ter napotiti na pravdo oporočnega dediča, ker njegovo pravico glede na predložene listinske dokaze šteje za manj verjetno. Na takšno pojasnilo se je zakoniti zastopnik oporočnega dediča odzval z izjavo, da se ne namerava pravdati.

7. Skladno s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. V njem mora sodišče ves čas gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD). Ravnati mora posebej skrbno, če ugotovi, da so v postopku tudi osebe (npr. mladoletniki), ki ne morejo skrbeti za svoje zadeve in koristi (166. člen ZD). Ta skrb ne preneha, četudi so te osebe v procesnem smislu pravilno zastopane. Sodišče mora paziti, da bodo zakoniti zastopniki (skrbniki, pooblaščenci) storili vse potrebno za uresničevanje pravic zastopanih. Kljub 337. členu ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je predlaganje novih dokazov v pritožbi dopustno, in sicer v primeru, da se nanaša na uveljavljanje dedne pravice in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena na posledice prekluzije.1 Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil oporočni dedič po zakonitem zastopniku poučen o tem, da mora do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje predlagati vse dokaze, sicer jih kasneje v pritožbi ne bo mogel. V pritožbi podani dokazni predlogi, s katerimi želi oporočni dedič dokazati, da je bila garaža zgolj formalno predmet prodajne pogodbe z dne 21. 7. 2014, dejansko pa darilo zapustnika svoji hčerki,2 so pravočasni.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče sklep o dedovanju (točki III in IV izreka) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku izvede predlagane dokaze, nato pa upoštevajoč okoliščine konkretnega primera ponovno presodi, ali so podani pogoji za napotitev na pravdo3 in pravico katerega dediča šteje za manj verjetno.4 Pri določitvi vloge tožnika naj sodišče prve stopnje upošteva tudi zapis v 4. členu prodajne pogodbe z dne 21. 7. 2017, da „je bila kupnina 10.500 EUR v celoti plačana prodajalcu na roke s strani A. P., očeta kupovalke“. Sodišče prve stopnje, ki mora najprej ugotoviti, ali so dejstva med dedičema (še vedno) sporna, bo sklep o dedovanju lahko izdalo šele po končanju morebitne pravde. Če bi postopek, kot ga pritožbeno sodišče nalaga sodišču prve stopnje, izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičema odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

9. Na pritožbeni pomislek, da zapisi v točki IV izreka izpodbijanega sklepa ne zagotavljajo, da bo dedna pravica oporočnega dediča s strani njegove matere, hkrati nujne dedinje, ustrezno spoštovana, pritožbeno sodišče odgovarja sledeče: Prevzem denarnih sredstev (vključno z odprtjem bančnega računa za mladoletnega oporočnega dediča) predstavlja izvedbeno fazo sklepa o dedovanju, ki sodi v okvir starševske skrbi,5 omejitev katere lahko otrokov oče doseže preko ukrepov po Družinskem zakoniku (DZ), o katerih odloča stvarno pristojno okrožno sodišče (prvi odstavek 14. člena DZ).6 V primeru suma o zlorabi starševske skrbi (torej v primeru obstoja okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o ogroženosti otrokovih koristi) je zapuščinsko sodišče dolžno o tem obvestiti pristojno sodišče (prvi odstavek 180. člena DZ).7 PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Primerjaj sklepa VSL I Cp 3283/2012 in I Cp 568/2019 ter sklep VSK Cp 1048/2011. 2 Gre za pravno odločilno dejstvo, saj se skladno s prvim odstavkom 46. člen ZD v zvezi z 29. členom ZD vsakemu zakonitemu dediču (tudi nujnemu dediču) vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. 3 Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD). Tako ravna sodišče, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). 4 Po prvem odstavku 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. 5 Vsebina starševske skrbi je določena v prvem odstavku 136. člena Družinskega zakonika, njeno izvajanje pa v 151. členu tega zakonika. 6 V primeru ugotovitve, da starš(a) razpolaga(ta) z otrokovim premoženjem oziroma dohodki v nasprotju s 147. - 149. členom DZ in je zaradi takšnega ravnanja ogrožena otrokova premoženjska korist, lahko sodišče izreče ukrep omejitve posameznih upravičenj staršev po 171. členu DZ. 7 Pritožbenemu sodišču se na podlagi okoliščin, znanih v času odločanja, ni porodil takšen sum.