Jedro

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča ugotovitev, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen. Kot navajanje neresničnih podatkov se šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kranju prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v postopkih, ki se vodijo pod opr. št. I K 30451/2012 pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah in opr. št. I Kpd 18900/2012 pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, zavrnilo. Ugotovilo je tudi, da je prosilka v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine, zaradi česar šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč in ji le ta ne more biti odobrena. V obrazložitvi Okrožno sodišče v Kranju pojasnjuje, da prošnja prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila popolna. Med drugim je ni podpisal prosilkin mož, prav tako prosilka ni predložila moževih identifikacijskih podatkov. Zato je bila v skladu z določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prosilka pozvana na njeno dopolnitev. Po prejemu potrebnih podatkov je služba za BPP ugotovila, da je prosilka državljanka Republike Slovenije, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v A., kjer živi v gospodinjstvu s svojim možem, kot izhaja iz podatkov, posredovanih s strani Upravne enote Radovljica. Tako je v skladu s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP lahko upravičenka do brezplačne pravne pomoči, njena družina pa v smislu 23. člena istega zakona šteje dva člana.

Služba za BPP je po pridobitvi vseh potrebnih podatkov pri odločanju o prošnji prosilke najprej preverila izpolnjevanje finančnega kriterija. Služba za BPP je po pridobitvi vseh potrebnih podatkov pri odločanju o prošnji prosilke najprej preverila izpolnjevanje finančnega kriterija na podlagi izjave prosilke v obliki obrazca BPP št. 1 z naslovom „prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. Na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti pa je ugotovila, da je prosilkin mož na dan vložitve prošnje tudi lastnik dveh nepremičnin k.o. B., ki v naravi predstavljata kmetijsko in gozdno zemljišče. Iz naslova omenjenih nepremičnin prosilkin mož prejema tudi katastrski dohodek, kar izhaja iz podatkov DURS. Na svoj transakcijski račun pa je dne 27. 7. 2012 prejel tudi nakazilo v višini 805,14 EUR. Prosilka je bila z dopisom obveščena o navedenih ugotovitvah in pozvana, da se do njih v smislu 9. člena ZUP opredeli. Poučena je bila tudi o posledicah zamolčanja podatkov po petem odstavku 20. člena ZBPP in da bo v primeru, če odgovora ne bo posredovala, služba za BPP odločila na podlagi podatkov v spisu. Prosilka je na poziv odgovorila z dopisoma, ki ju je služba za BPP prejela dne 19. in 20. 11. 2012. Do lastništva nepremičnin s strani njenega moža, se v svojih vlogah prosilka ni posebej opredelila. Prav tako je menila, da dodatne dopolnitve vloge niso potrebne, saj je prejela že tretji poziv.

V nadaljevanju organ za BPP ugotavlja, da se v skladu z določilom 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca. Peti odstavek omenjenega člena pa določa, da kolikor je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Sodna praksa se je že večkrat izjavila, da se kot navajanje neresničnih podatkov šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov. Pri tem razlog, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatke o premoženjskem stanju, ni relevanten.

Služba za BPP je na podlagi pridobljenih podatkov štela, da je prosilka navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine s tem, ko ni navedla, da je njen mož lastnik nepremičnine, ki predstavlja kmetijsko oziroma gozdno zemljišče in iz naslova katerih prejema tudi katastrski dohodek. Prav tako ni navedla, da je njen mož v mesecu juliju 2012 iz naslova odškodnine pridobil znesek 805,14 EUR, ki se v skladu s 25. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) šteje v lastni dohodek prosilkine družine. Služba za BPP pri tem ne more upoštevati navedbe prosilke, da je vlogo namesto nje izpolnila druga oseba ter da vprašanj, ki jih je organ prosilki zastavil v dopisih, v vlogi ni bilo. Prosilka je namreč s podpisom na svoji vlogi jamčila, da so vsi navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni ter glede tega, da je prišlo do napak, ni pokazala zadostne skrbnosti, ki se od stranke zahteva. Rubrike v obrazcih, na katere so se nanašala vprašanja službe za BPP, pa so bile že natančno razdelane v točkah 5 in 9 obrazložitve te odločbe.

Tožnica se s tako odločitvijo upravnega organa ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Ponovno poudarja, da je uslužbenec na sodišču v Kranju obrazec BPP – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjeval sam, tožnici pa rekel, naj na njegova vprašanja odgovarja samo z besedicama da ali ne. Sama ni izpolnila niti svojega obrazca, kaj šele moževega. Prav tako ni bila vešča dogajanja na sodišču in je le sledila navodilom uslužbenca. Meni, da je trn v peti sodnici, ki je vodila ta postopek že iz preteklih sodnih postopkov. Njen mož je lastnik zemljišča šele od leta 2000 – 2002 po tastu, pred tem pa ni imel nič. Tretja dopolnitev tožbe je bila izpolnjena v roku. Zanimajo jo, kakšen dobiček, ki ga omenja sodnica, dobiva tožničin mož iz kmetijstva. Poudarja, da ni podala nobenih lažnih podatkov in da je sodišče v danem primeru samo zavlačevalo z njenim postopkom. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi ter ji brezplačno pomoč odobri.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo najprej povzema celoten potek postopka. Nato še pojasnjuje, da je tožena stranka po vpogledu v Register ZZZS ugotovila, da je bil tožničin mož do dne 29. 8. 2012 zaposlen in je iz tega naslova v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejemal plačo, kar pa iz same prošnje ni bilo razvidno. Prav tako teh podatkov prej ni bilo mogoče pridobiti, saj služba za BPP ni razpolagala z identifikacijskimi številkami tožničinega moža niti z njegovim soglasjem za pridobitev podatkov v obliki podpisa na vlogi. Na podlagi ugotovitev je bila tožnica z dopisom z dne 4. 10. 2012 ponovno pozvana na dopolnitev svoje prošnje, in sicer tako, da predloži še fotokopije plačilnih list oziroma potrdil delodajalca v višini prejete neto plače in regresa v letu 2012, ki ga je prejel njen mož. Dopolnitev je tožena stranka prejela 18. 10. 2012. Po prejemu popolne vloge in vseh potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, pa so bila ugotovljena odstopanja med navedbami v obrazcu BPP št. 1 – družinski član in ugotovljenim dejanskim stanjem. Tožena stranka je namreč ugotovila, da je tožničin mož na dan vložitve prošnje lastnik dveh nepremičnin. Iz naslova omenjenih nepremičnin prejema tudi katastrski dohodek. Prav tako je 27. 7. 2012 prejel nakazilo v višini 805,14 EUR. V skladu z določilom 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Prošnjo vloži prosilec pisno na predpisanem obrazcu, kot to določa 32. člen ZBPP. Sklicuje se tudi na peti odstavek 20. člena ZBPP. Ponovno poudarja, da je tožnica s podpisom na obrazcu BPP št. 1 jamčila, da so vsi v vlogi navedeni podatki resnični, točni in popolni. S tem, ko je prišlo do odstopanja med izpolnjenim obrazcem in prilogami, pa tožnica ni pokazala zadostne skrbnosti, ki se od nje zahteva. V zvezi z lastništvom kmetijskih strojev pa tožena stranka pripominja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da sta prosilka ali njen mož lastnika kmečkih strojev. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo na seji skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi oziroma njeni dopolnitvi zamolčala podatke, ki se nanašajo na premoženje njenega moža, in sicer na njegovo lastništvo nepremičnin, katastrski dohodek ter nakazana denarna sredstva. Po določi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navedel neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen, ali da je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbo 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. V zadevi tako ni pomembno, da tožnica kot navaja, prošnje ni izpolnjevala sama, niti ni sankcija iz 20. člena ZBPP odvisna od višine premoženjske koristi. Prav tako si tožnica s tem, ko krivdo za svoje napačno ravnanje pripisuje okrožni sodnici, ki je izdala izpodbijano odločbo, svojega položaja nikakor ne more izboljšati. Tudi ni razloga, da tožnica ne bi vedela za lastniško stanje svojega moža, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Vsekakor pa je od povprečnega skrbnega posameznika za pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Predpisan obrazec prošnje je tudi jasen, ko navaja lastništvo oziroma solastnino na nepremičnem premoženju.

V zadevi je tako bistveno, da tožnica v vlogi ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo premoženja njenega moža. Zato je potrebno šteti, da je omenjene podatke zamolčala. Ob takšni ugotovitvi pa je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.