Jedro

Zahteva stranke, da sodišče izda pisni sklep o razločitvi postopka, je neutemeljena.

Sklep, ki je bil razglašen na naroku, se namreč strankam vroči v overjenem prepisu le, če je zoper njega dovoljena posebna pritožba, zoper sklepe procesnega vodstva, kamor sodi tudi sklep o razločitvi postopka, pa posebna pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je v prvi točki izreka sodišče prve stopnje odvetnika V. Z. razrešilo dolžnosti začasnega zastopnika za tretjo toženko, ki ji je naložilo, da v roku 30 dni imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj v R.S. ali pooblaščenca za zastopanje v tej pravdni zadevi in o tem obvesti sodišče, sicer ji ga bo sodišče postavilo samo na njene stroške, v drugi točki izreka pa je zavrnilo zahtevo četrte toženke za izdajo sklepa.

Proti drugi točki takšnega sklepa se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila četrta toženka. V pritožbi je navedla, da je prvostopno sodišče na glavni obravnavi sklenilo, da se pravdni postopek zoper tretjo in četrto toženko izloči in naprej vodi pod drugo opr. št., vendar pa pisnega sklepa o ločitvi pravd do sedaj ni izdalo. Drugi toženec, tretja toženka in četrta toženka so enotni sosporniki, ker so dediči prvega dednega reda po pokojni prvotni toženki, kar pomeni, da je zoper njih mogoče izdati le enotno sodbo in so lahko le enotna pravdna stranka. Ob takem procesnem stanju pa pritožnica vsled zakonskih določb o sosporništvu utemeljeno zahteva, da se ji izda pisni sklep o izločitvi pravd zaradi izpodbijanja meritorne odločbe pod opr. št. P 351/95, kjer ni več stranka v postopku, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sklep o ločitvi pravd in ločitvi strank kot enotnih nujnih sospornikov namreč ni sklep procesnega vodstva, ampak sklep o statusu pravdne stranke, ki mora biti izdan pisno z obrazložitvijo in s pravnim poukom. Zaradi navedenega je četrta toženka predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je na naroku dne 21.02.2002 sklenilo, da se pravdni postopek za tretjo in četrto toženko izloči in vodi naprej pod novo opr. št., kar je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, ki se v spisu nahaja na l. št. ...

Sklep o razločitvi postopka je sklep procesnega vodstva (glej 8. točko I. odstavka 270. člena ZPP) in ne sklep o statusu pravdne stranke, kot to zmotno meni pritožnica. S sklepi procesnega vodstva se odreja vodenje postopka. Njihova značilnost je, da ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje tako ni vezano in jih lahko spremeni, če ne služijo več svojemu namenu, zaradi teh značilnosti pa se tudi ne morejo izpodbijati s posebnim pravnim sredstvom - s pritožbo (III. odstavek 270. člena ZPP), temveč se lahko izpodbijajo le skupaj z glavno stvarjo.

Za konkretni primer to pomeni, da pravdne stranke zoper sklep, ki ga je prvostopno sodišče sprejelo na naroku dne 21.02.2002, nimajo posebne pravice do pritožbe. Kadar pa zoper sklep posebna pritožba ni dovoljena, sodišču sklepa, ki je bil razglašen na naroku, pravdnim strankam v overjenem prepisu ni treba vročiti. Tako izhaja iz določbe II. odstavka 329. člena ZPP, zaradi česar je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je zahtevo četrte toženke za izdajo pisnega sklepa o razločitvi postopka zavrnilo.

Četrta toženka bo odločitev o razločitvi postopkov lahko izpodbijala v pritožbi zoper glavno odločbo, v kateri bo lahko navedla vse tiste razloge, ki jih sedaj pritožbeno navaja v zvezi z enotnim sosporništvom in do katerih se ravno iz tega razloga, ker bodo predmet obravnavanja hkrati s presojo odločbe o glavni stvari, drugostopno sodišče ni posebej opredelilo.

Pritožba četrte toženke je tako v celoti neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).