Jedro

Sklep sodišča o tem, da se zahtevajo dodatna pojasnila (dopolnitev izvedenskega mnenja), je sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza. Zoper sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza, ni posebne pritožbe.

Razlogi za izločitev izvedenca so isti kot za izločitev sodnika. Razlogi praviloma predpostavljajo, da obstaja med sodnikom in stranko, ali sodnikom in katerim drugim udeležencem postopka, kakšna povezava osebnega značaja, ki je obstajala še preden se je zahtevala izločitev, in zaradi katere je lahko sodnik pristranski. Značilni primeri takšne povezave so sorodstvena razmerja in prijateljstvo ali sovraštvo. Izločitveni razlog je tudi predhodno odločanje v postopku.

Izrek

I. Pritožba zoper točko 2 izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. II. Pritožba zoper točko 1 izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v točki 1 izreka sklepa zavrnilo predlog za izločitev izvedenke. V točki 2 izreka sklepa je zahtevalo od izvedenke dopolnitev njenega izvedenskega mnenja.

2. V pritožbi zoper točko 1 izreka je pritožnik očital izvedenki, da je izvedenka pristransko („selektivno“) izbirala dejstva, ki naj bi bila temelj za njeno mnenje. Izvedensko mnenje naj bi tudi ne pojasnilo virov, metodologije in izračunov.

3. V pritožbi zoper točko 2 izreka je tožeča stranka navedla, da je prvostopenjsko sodišče izvedenki naložilo vsebinsko napačno dopolnitev izvedenskega mnenja.

PRITOŽBA ZOPER TOČKO 2 IZREKA

4. Pritožba zoper točko 2 izreka prvostopenjskega sklepa je nedopustna in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odstavek 363. člena in 1. točka 365. člena ZPP). Pritožba je nedopustna, če ZPP izrecno določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe. Zoper sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza, ni posebne pritožbe (3. odstavek 287. člena ZPP).

5. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci; izvedencu postavlja vprašanja in zahteva pojasnila (1. odstavek 252. člena ZPP).

6. Sklep sodišča o tem, da se zahtevajo dodatna pojasnila (dopolnitev izvedenskega mnenja) je sklep, s katerim se odredi izvedba dokaza. Pritožba, kolikor je bila vložena zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, je zato nedopustna. To je pravilno sklepala že pritožnica, ki pa je kljub temu vložila pritožbo.

PRITOŽBA ZOPER TOČKO 1 IZREKA

7. Pritožba zoper točko 1 izreka je neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. Razlogi za izločitev izvedenca so isti kot za izločitev sodnika (1. odstavek 247. člena ZPP). Za izločitev se torej uporabijo v 70. členu ZPP določeni razlogi. Razlogi praviloma predpostavljajo, da obstaja med sodnikom in stranko, ali sodnikom in katerim drugim udeležencem postopka kakšna povezava osebnega značaja, ki je obstajala še preden se je zahtevala izločitev, in zaradi katere je lahko sodnik pristranski. Značilni primeri takšne povezave so sorodstvena razmerja in prijateljstvo ali sovraštvo. Izločitveni razlog je tudi predhodno odločanje v postopku.

9. Po odločitvi pritožbenega sodišča razlogi, ki jih je navajala pritožnica, niso takšne narave, da bi se na njihovem temelju lahko zahtevala izločitev izvedenca. Pritožnica navaja, da je izvedenka „selektivno“ izbirala za odločitev v tej zadevi pomembne podatke. Iz tega nejasno formuliranega pritožbenega razloga je mogoče razbrati, da pritožnica očita izvedenki pristranskost pri izbiri za izdelavo izvedenskega mnenja potrebnih dejstev. To vsekakor ne kaže na kakršnokoli povezavo osebnega značaja med izvedenko in toženo stranko, ki bi opravičevala izločitev izvedenke.

10. Četudi prvostopenjsko sodišče ni odgovorilo na vse konkretne očitke glede izbire podatkov v predlogu za izločitev izvedenke, je njegova odločitev kljub temu pravilna. Napake pri izbiri dejstev, ki so dejanski temelj za izdelavo izvedenskega mnenja, praviloma pač niso razlog za izločitev izvedenke.

11. Pritožnica nadalje očita izvedenskemu mnenju napake v zvezi z virom, metodo in izračunom. Tudi za te očitane domnevne napake velja prej povedano; takšne napake, celo če zares obstajajo, ne kažejo na kakršnokoli osebno povezavo med izvedencem in toženo stranko.

12. Razlogi, ki jih uveljavlja tožeča stranka, so v resnici t. i. pripombe na izvedensko mnenje. Te napake se lahko odpravijo z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, zaslišanjem izvedenke ali postavitvijo novega izvedenca, če seveda sploh obstajajo. Če ostane napaka neodpravljena, je to lahko pritožbeni razlog. Ni pa razlog za izločitev izvedenke.

13. Pritožnica je v svojem predlogu za izločitev izvedenke kot primer pristranske izbire podatkov navedla podatke v tabeli 15 (za leto 2010). Pritožbena navedba, da je sodišče v svojem prvostopenjskem sklepu zmotno uporabilo podatke v tabeli za leto 2010, je pravilna. V predlogu se je tožeča stranka namreč klicevala na podatke za leto 2012. Ne glede na to pa je pritožba neutemeljena iz razloga, ki je že bil pojasnjen: morebitne napake pri izbiri podatkov same po sebi niso razlog za izločitev izvedenke.

14. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki uspe s pritožbo (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.