Jedro

Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.

Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Preživninska obveznost nasprotnega udeleženca A. A. do mladoletne hčere B. A., ki je bila na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018, v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 19. 3. 2018, in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1098/2018 z dne 11. 7. 2018, določena v višini 310,00 EUR mesečno, nazadnje pa valorizirana z obvestilom CSD ..., št. ... z dne 31. 1. 2020, na znesek 323,19 EUR mesečno, se z dnem 15. 10. 2020 zviša na 375,00 EUR mesečno.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan do pravnomočnosti tega sklepa zapadle in neplačane preživninske obroke plačati v 15-tih dneh po prejemu tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zamude s plačilom vsakega posameznega preživninskega obroka, to je od 16. dne v tekočem mesecu do plačila, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od tedaj dalje pa v skladu z vsakokratnim obvestilom centra za socialno delo o uskladitvi preživnin na podlagi količnika uskladitve preživnin, ki ga v Uradnem listu RS objavi minister, pristojen za družino, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka roka za prostovoljno plačilo posameznega preživninskega obroka do plačila, vse z nakazili na bančni račun predlagateljice št. TRR ..., ki ga ima odprtega pri ...

3. Višji zahtevek za zvišanje preživnine se zavrne.

4. Udeleženca krijeta svoje stroške postopka.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 164,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za zvišanje preživnine za mladoletno hčerko udeležencev. Odločilo je še, da udeleženca trpita svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom. Navaja, da je prvo sodišče pridobilo podatke o dohodkih udeležencev po uradni dolžnosti, ne da bi kdorkoli od udeležencev trdil, da so se dohodki spremenili in ne da bi predlagateljico seznanilo s svojim ravnanjem. Sodišče bi smelo uporabiti podatke o višini dohodkov udeležencev postopka pri svoji odločitvi le v korist mladoletne hčerke, ne pa v njeno škodo. Storilo je ravno nasprotno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zmotna je ugotovitev sodišča, da so se dohodki predlagateljice od prve določitve preživnine povišali. Ker predlagateljice ni seznanilo o tem, da je pridobilo podatke o dohodkih udeležencev, je prvo sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagateljica vlaga v spis nov dokaz o dohodkih nasprotnega udeleženca, ki je prejel tudi neobdavčljiv dohodek iz naslova poslovne uspešnosti v znesku 1.168,50 EUR, česar prvo sodišče ni upoštevalo. Nasprotni udeleženec je v času od decembra 2019 do februarja 2021 dejansko prejel za približno 150,00 EUR večjo plačo kot v prvem postopku, kar predlagateljica uveljavlja v pritožbenem postopku. Glede uveljavljanja davčne olajšave za otroka je predlagateljica trdila, da je ta okoliščina postala bistvena v kombinaciji z vsemi drugimi zatrjevanimi spremembami, česar prvo sodišče ni upoštevalo. Napačen je zaključek, da se premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca ni izboljšalo. Nasprotni udeleženec ima sedaj več vredno nepremično premoženje. Prvo sodišče je neupravičeno ugotovilo, da se vrednost premoženja nasprotnega udeleženca od prve določitve preživnine ni zvišala vsaj za višino njegovih prihrankov v znesku 32.000,00 EUR. To bi bilo treba upoštevati kot spremenjeno okoliščino. Zgrešena je dokazna ocena prvega sodišča, da je nasprotni udeleženec kupil stanovanje v želji po večjih stikih s hčerko. Neizvajanje stikov ni posledica ravnanja predlagateljice, temveč ravnanja samega nasprotnega udeleženca. Napačen je zaključek prvega sodišča, da je bil kredit nasprotnega udeleženca za nakup novega stanovanja strošek, ki ima prednost pred njegovo preživninsko obveznostjo do otroka. Napačno je tudi izhodišče prvega sodišča, da je za presojo utemeljenosti predloga pomembno, zakaj nasprotni udeleženec nima več nobenih stikov s hčerko. Predlagateljica graja tudi oceno prvega sodišča glede višine posameznih otrokovih potreb. Ker se je spremenil obseg stikov bi moralo sodišče upoštevati kot strošek prehrane otroka znesek 155,00 EUR. V prenizkem znesku je sodišče upoštevalo tudi stroške za higienske potrebe in kozmetiko. Hčerka je upravičena tudi do kvalitetne obleke in obutve, kompozitnih belih zalivk po skupni ceni 100,00 EUR na vsakih 16 mesecev, dopustovanja na Hrvaškem, večkratnih prevozov na počitnice, kvalitetnega nosilca koles za avtomobilsko kljuko, raznih prostočasnih aktivnosti, pri čemer ji vse aktivnosti koristijo. Prvo sodišče je glede na predložene račune o stroških neupravičeno uporabilo prosti preudarek. Na več mestih je kršilo razpravno načelo tudi glede tega, da je brez navedb nasprotnega udeleženca ugotavljalo posamezne okoliščine o otrokovih potrebah.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Očitek o bistvenih kršitvah določb postopka ni utemeljen. Sodišče lahko postopek za odločanje o preživljanju otroka začne tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1). V tem primeru sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP-1). Zato je prvo sodišče pri svoji odločitvi lahko upoštevalo tudi podatke o dohodkih udeležencev. Na naroku 25. 3. 2021 je prvo sodišče v dokaznem postopku vpogledalo tudi v podatke FURS o dohodkih udeležencev v prilogah C1-C4. S tem je bila predlagateljica seznanjena, da je sodišče pridobilo te podatke, in je na naroku imela tudi možnost zahtevati, da ji sodišče te podatke predloži. Te možnosti ni izkoristila. Njena pravica do izjave zato ni bila kršena. Prvo sodišče tudi ni kršilo razpravnega načela, ko je presojalo, ali so podane spremenjene razmere.

6. V postopku prve določitve preživnine IV P 284/2017 so bili med udeležencema dogovorjeni obsežni stiki očeta s hčerko. Ker je bilo upoštevano, da bo nasprotni udeleženec plačeval v času zimskih in letnih počitnic tudi stroške počitnikovanja za hčerko v času njunih stikov (16. točka obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1098/2018 z dne 11. 7. 2018), je pritožbeno sodišče v tistem postopku odločilo, da očeta ni mogoče obremeniti tudi s stroški hčerkinih počitnic z materjo. V obravnavanem postopku pa je bilo ugotovljeno, da nasprotni udeleženec in hči nimata nobenih stikov od septembra 2020 dalje, ko sta se skregala. Gre za neizvajanje stikov v daljšem časovnem obdobju, vzroki za to pa so predvsem v ravnanju obeh staršev, ne pa le v hčerkinem zavračanju stikov (iz izvedenskega mnenja kliničnega psihologa v prilogi A33 izhaja, da starša nista zmožna komunicirati med seboj, neustrezen odnos med njima pa pri hčerki povzroča veliko stisko; izvedenec ugotavlja, da je manipulativno ravnanje prisotno na strani obeh staršev in opozarja, kaj vse bi moral narediti vsak od njiju, da bi se stiki izvajali in izboljšali). Okoliščine kažejo, da se bo takšno stanje (neizvajanje stikov) nadaljevalo tudi v bodoče. Navedeno pomeni, da gre za spremenjene razmere, ki vplivajo na očetovo preživninsko obveznost do hčerke. Stroške hčerkinega počitnikovanja (tudi pozimi in poleti) je zato treba upoštevati kot del otrokovih potreb. Prvo sodišče je zato zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer. Pritožbeno sodišče glede na relevantne okoliščine (hčerkina starost, redno počitnikovanje hčerke z materjo, dobre dohodkovne razmere na strani obeh staršev) ocenjuje, da znaša primeren strošek iz naslova oddiha oziroma počitnikovanja okoli 50,00 EUR mesečno.

7. Prvo sodišče je tudi presojalo, ali so se spremenile druge okoliščine, ki vplivajo na višino preživnine. Glede prehrane je treba upoštevati, da očetu ob odsotnosti stikov ti stroški ne nastajajo, zato mora mama kriti vse stroške hčerkine prehrane, kar pomeni tudi spremenjeno okoliščino. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da za hčerkino prehrano doma zadošča mesečni znesek 120,00 EUR.

8. Ocena stroškov za kozmetiko in higieno v znesku 20,00 EUR mesečno je pravilna tudi po presoji pritožbenega sodišča. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, katerih pravilnosti pritožbene navedbe ne omajajo. Primeren strošek za obleko in obutev tudi po mnenju pritožbenega sodišča znaša okoli 90,00 EUR mesečno (odsotnost stikov med očetom in hčerko ne vpliva na te izdatke). Hčerka je upravičena do zobozdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega varstva, zato strošek zasebne tovrstne storitve ne more predstavljati upoštevne otrokove potrebe. Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni priznalo stroška za nosilec koles za kljuko vozila in se pritožbeno sodišče s temi razlogi strinja. Enako velja za oceno stroškov iz naslova prostočasnih aktivnosti ter drugih hčerkinih potreb. Pritožbena kritika je v tem delu bolj ali manj pavšalna in zato neupoštevna. Pri presoji potrebnih stroškov otrokovega preživljanja gre za oceno, ne pa za matematični izračun, zato računi, ki jih je predložila predlagateljica, ne morejo imeti odločilnega pomena za oceno višine potrebnih stroškov. Strošek za hišnega ljubljenčka ne spada v stroške za otrokovo preživljanje.

9. Upoštevajoč ugotovitve prvega sodišča o višini posameznih stroškov, izdatke za oddih (počitnikovanje) 50,00 EUR mesečno ter nekaj višje stroške za prehrano (120,00 EUR namesto 100,00 EUR mesečno) znašajo celotni stroški hčerkinega preživljanja približno 577,00 EUR mesečno.

10. Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini parc. št. 3 k. o. ... ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma, da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.

11. Vprašanje uveljavljanja davčne olajšave za otroka prav tako nima nobenega pomena za odločitev sodišča, ne glede na zgoraj navedene spremenjene razmere, kar je prvo sodišče pravilno upoštevalo. V razmerju med dohodki udeležencev ni prišlo do bistvenih sprememb, kot je razvidno iz pridobljenih podatkov FURS (predlagateljica je imela v letu 2020 začasno nižje prejemke zaradi večmesečne bolniške odsotnosti). Tudi enkratni prejemek nasprotnega udeleženca 9. 9. 2020 iz naslova poslovne uspešnosti, na katerega se sklicuje predlagateljica (v znesku 1.168,50 EUR - priloga A56), ne pomeni bistvene spremenjene okoliščine, ob tem, da ima predlagateljica od januarja 2021 po pridobljenih podatkih višjo plačo kot prej (kar je prvo sodišče pravilno ugotovilo in upoštevalo).

12. Ugotovljene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča kažejo, da je dosedanja porazdelitev bremena preživljanja (65 % nasprotni udeleženec in 35 % predlagateljica) še vedno ustrezna (pritožba te odločitve obrazloženo ne izpodbija).

13. Glede na ugotovljene potrebe hčerke mora nasprotni udeleženec kriti približno 65 % potreb, kar znaša okoli 375,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje je pravilna, zato je pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

14. Predlagateljica je delno uspela s pritožbo. Nasprotni udeleženec ni imel pritožbenih stroškov. Tudi v tem postopku je šlo za vprašanje varstva otrokove koristi, kar je bilo tudi v interesu udeležencev kot otrokovih staršev. Zato je prav, da udeleženca po enakih delih trpita stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1), kar pomeni, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici polovico njenih pritožbenih stroškov. Te stroške, odmerjene v skladu z OT in ZST-1, predstavljajo nagrada za sestavo pritožbe 200 točk, 2 % materialni stroški, 22 % DDV in taksa za postopek s pritožbo 180,00 EUR, skupno 329,33 EUR. Nasprotni udeleženec je zato dolžan povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 164,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.