Jedro

Predlog revizije, vložen dne 9.10.1998, čeprav neobrazložen, je vseboval vse sestavine, ki jih mora po zakonu obsegati, tj. navedbo sodbe (opr. št. Pdp 371/96 z dne 5.6.1998 Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani), revizijske razloge, revizijski predlog in podpis tožnikovega pooblaščenca. Ker je po izrecni določbi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 399. členom ZPP šteti kot nepopolno le revizijo, ki ni podpisana ali za katero se ne more ugotoviti, katera sodba se z njo izpodbija - sodišče prve stopnje v omenjenih postopkovnih določbah ni imelo pooblastila pošiljati tožniku revizije z dne 9.10.1998 - ki je predstavljala popolno vlogo - v popravo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 3.5.1995 in 21.6.1995, na podlagi katerih je tožniku zaradi neupravičenih izostankov z dela osem delovnih dni zaporedoma po 5. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR) prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je šteti izostanek tožeče stranke z dela v času od 10.4.1995 do 20.4.1995 za neupravičen. Ta neupravičen izostanek z dela pa je predstavljal tudi zakoniti razlog za tožnikovo začasno odstranitev z dela, zato je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep direktorja tožene stranke z dne 5.5.1995 o njegovem suspenzu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča, saj je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljal revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlog revizije, vložen dne 9.10.1998, čeprav neobrazložen, je vseboval vse sestavine, ki jih mora po zakonu obsegati, tj. navedbo sodbe (opr. št. Pdp 371/96 z dne 5.6.1998 Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani), revizijske razloge, revizijski predlog in podpis tožnikovega pooblaščenca. Ker je po izrecni določbi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 399. členom ZPP šteti kot nepopolno le revizijo, ki ni podpisana ali za katero se ne more ugotoviti, katera sodba se z njo izpodbija - sodišče prve stopnje v omenjenih postopkovnih določbah ni imelo pooblastila pošiljati tožniku revizije z dne 9.10.1998 - ki je predstavljala popolno vlogo - v popravo. Zato revizijsko sodišče naknadne obrazložitve revizije, vložene po izteku prekluzivnega roka iz 1. odstavka 382. člena ZPP, ni upoštevalo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po 386. člena ZPP je revizijsko sodišče ugotovilo, da so bile v obravnavani zadevi pravilno uporabljene določbe Zakona o delovnih razmerjih (5. točka 1. odstavka 100. člena).

Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) upoštevalo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani sodbi in ki je obvezna podlaga te revizijske presoje (3. odstavek 385. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek potem, ko je ugotovilo, da tožnik iz neupravičenih razlogov po izteku odobrenega dopusta po 10.4.1995 ni prišel na delo. Ker je z dela neupravičeno izostal več kot pet delovnih dni zaporedoma (osem), je bil po presoji sodišča podan zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 5. točki 1. odstavka 100. člena ZDR. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitev, izhajajočih iz predloženih listin, izpovedb prič in samega tožnika. Sodišče prve stopnje je prosto presojalo verodostojnost v postopku zaslišanih prič, tožniku neposredno nadrejenega delavca, ki sta potrdili tožnikovo izjavo dano 7.4.1995, da za toženo stranko ne želi več delati. Sodišče je tudi ocenilo dokazno vrednost njunih izpovedb, zlasti Z.F., ki je tožniku izrecno naročil, da se mora 10.4.1995 zglasiti na delo - kot tudi drugih izvedenih dokazov.

Zato je pravilna njegova ugotovitev, ko se tožnik - izrecno seznanjen z dolžino trajanja dopusta (do 10.4.1995), naslednjega dne ni vrnil na delo, da je njegov izostanek šteti za neupravičen. Vsa dejstva, vsebovana v sodbi sodišč prve in druge stopnje, so tudi po presoji revizijskega sodišča, narekovala odločitev, da tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).