Jedro

Možnost uveljaviti redno pravno sredstvo v državi izvora proti sodni odločbi, ki je izvršljiva v državi izvora, po Uredbi 44/2001 ni predpostavka za razglasitev izvršljivosti te odločbe v drugi državi članici. S sklepanjem od večjega na manjše lahko za konkretni primer izpeljemo pravilo, da (zatrjevane) nepravilnosti vročanja sporne odločbe (do katerih naj bi prišlo v postopku v državi izvora) same zase ne morejo utemeljiti očitnega nasprotovanja domačemu javnemu redu, to je ovire iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti sodne odločbe italijanskega sodišča (to je zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Sanremu št. 157/07 z dne 9. 3. 2007) v Republiki Sloveniji, razveljavilo sklep o razglasitvi izvršljivosti te sodbe in zavrnilo predlog za razglasitev izvršljivosti te sodbe. Odločitev je utemeljilo s presojo, da je razglasitev izvršljivosti sodbe italijanskega sodišča, ki je bila nasprotnemu udeležencu vročena v Republiki Sloveniji brez prevoda v slovenski jezik, v očitnem nasprotju z domačim javnim redom.

2. Proti sklepu o ugovoru je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi je uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni in predlogu za razglasitev izvršljivosti ugodi, ali pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru je predlagal, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz 34. člena Uredbe 44/2001 ne izhaja, da bi bile pomanjkljivosti v zvezi z vročitvijo odločbe, ki je v državi njenega izvora postala izvršljiva, opredeljene kot ovira za razglasitev njene izvršljivosti v drugi državi članici. Te okoliščine bi bile zato lahko pravno pomembne ali v okviru ovire iz 1. ali v okviru ovire iz 2. točke 34. člena Uredbe 44/2001. To pomeni, da so te pomanjkljivosti v postopku razglasitve izvršljivosti pravno pomembne, (1) če bi lahko utemeljile, da je priznanje odločbe zaradi teh pomanjkljivosti v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se predlaga razglasitev izvršljivosti te odločbe (1. točka 34. člena Uredbe), ali, (2) če je bil zatrjevani dolžnik zaradi njih ob možnost izpodbijanja sodne odločbe, ki je bila izdana, ne da bi mu bilo pravilno vročeno pisanje o začetku postopka (2. točka 34. člena Uredbe 44/2001).

6. Možnost uveljaviti redno pravno sredstvo v državi izvora proti sodni odločbi, ki je izvršljiva v državi izvora, po Uredbi 44/2001 ni predpostavka za razglasitev izvršljivosti te odločbe v drugi državi članici. Za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora, se po Uredbi 44/2001 namreč niti ne zahteva, da bi bila v državi izvora obenem (tudi) že pravnomočna. Prvi odstavek 38. člena Uredbe 44/2001 uveljavlja namreč načelo, po katerem se odločba, ki je izvršljiva v državi izvora, lahko v drugi državi članici izvrši, čeprav v državi izvora še ni postala res iudicata(1) (prim. še prvi odstavek 46. člena Uredbe, po katerem je vložitev rednega pravnega sredstva v državi izvora lahko razlog za prekinitev postopka razglasitve izvršljivosti ne pa za zavrnitev predloga za razglasitev izvršljivosti). S sklepanjem od večjega na manjše lahko za konkretni primer izpeljemo pravilo, da (zatrjevane) nepravilnosti vročanja sporne odločbe (do katerih naj bi prišlo v postopku v državi izvora) same zase ne morejo utemeljiti očitnega nasprotovanja domačemu javnemu redu, to je ovire iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.(2)

7. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje o razglasitvi izvršljivosti (l. št. 6) izhaja, da je sporna sodba italijanskega sodišča zamudna sodba z dne 9. 3. 2007 ter da je bil „zahtevek iz zgoraj citirane zamudne sodbe“ vročen nasprotnemu udeležencu dne 16. 10. 2007. S tem je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj formalnih predpostavk za razglasitev izvršljivosti sodne odločbe iz 53. člena (in naslednjih členov) Uredbe 44/2001. Datum 16. 10. 2007 je naveden tudi v 4.4. točki potrdila iz priloge V Uredbe 44/2001, ki ga je predlagatelj priložil predlogu (v prilogi A 2; v nadaljevanju potrdilo italijanskega sodišča). Točka 4.4. standardnega obrazca za potrdilo iz priloge V Uredbe 44/2001 je sicer namenjena potrdilu datuma vročitve pisanja o začetku postopka, če je bila sodna odločba izdana, ne da bi se toženec spustil v obravnavo.

8. Dne 17. 10. 2007 je bila po dejanskih ugotovitvah izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu vročena sporna zamudna sodba (brez prevoda). Predlagatelj in nasprotni udeleženec (slednji v vlogi z dne 23. 11. 2009) pa sta skladno trdila, da je bila sporna zamudna sodba nasprotnemu udeležencu vročena 16. 10. 2007. Sodno pisanje o začetku postopka, iz katerega izvira sporna zamudna sodba, je bilo po dejanskih ugotovitvah izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu vročeno dne 23. 6. 2000 in ne dne 16. 10. 2007, kot sledi iz potrdila italijanskega sodišča (predlagatelj je sicer trdil, da je bilo to sodno pisanje vročeno nasprotnemu udeležencu 23. 6. 2004). O dejstvu, ki je v obravnavanem primeru, v katerem se predlaga razglasitev izvršljivosti zamudne sodbe, lahko relevantno za presojo o obstoju formalnih predpostavk za razglasitev izvršljivosti sporne sodne odločbe in za obrambo nasprotnega udeleženca (prim. 2. točko 34. člena Uredbe 44/2001), so tako v sklepih sodišča prve stopnje navedeni razlogi, ki si nasprotujejo.

9. Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; ki se v obravnavanem primeru uporablja na podlagi prvega odstavka 40. člena Uredbe 44/2001, drugega odstavka 111. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP - v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok, na njem s predlagateljem in nasprotnim udeležencem razpravljati najprej o dejstvu vročitve sodnega pisanja o začetku postopka, iz katerega izvira sporna odločba, to dejstvo ugotoviti in skladno tem dejanskim ugotovitvam presoditi, ali so trditve o pomanjkljivostih vročitve sporne sodbe lahko morda relevantne v okviru ovire iz 2. točke 34. člena Uredbe 44/2001 (prim. 5. točko te obrazložitve).

Op. št. (1): 28. točka obrazložitve sodbe Sodišča Evropskih Skupnosti (SES; sedaj Sodišče Evropske Unije) v zadevi B. J. van Dalfsen C-183/90 z dne 4. 10. 1991, ki se je sicer nanašala na prvi odstavek 31. člena Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar je še aktualna, ker je ta določba identična s prvim odstavkom 38. člena Uredbe 44/2001; prim. še 14. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 4/2006 z dne 13. 6. 2008 in 7. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cpg 5/2009 z dne 9. 3. 2010. Op. št. (2): Vrhovno sodišče je v sklepu II Cp 6/94 z dne 12. 1. 1995 zavzelo stališče, da opustitev vročitve prevoda sodbe ni razlog za odklonitev priznanja sodbe nemškega sodišča, če je imel nasprotni udeleženec možnost sodelovati v postopku pred tujim sodiščem.