Jedro

Upnikova terjatev je njegova premoženjska pravica, odpoved pravici pa je vselej mogoča. V sodni praksi je zavzeto stališče, da ima pravne posledice priznanja terjatve šele pravnomočen sklep o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase. O poplačilu upnikove terjatve je namreč odločeno (šele) s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase, ne že s sklepom o preizkusu terjatev. Za stališče, da prijave terjatve po tem, ko je enkrat že priznana, ni mogoče več umakniti, ni nobene pravne podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke in ji naložilo povrnitev stroškov postopka tožene stranke v znesku 275,30 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, predlagala ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče tožeče stranke, da po izdaji (pravnomočnega) končnega seznama preizkušenih terjatev prijavitelj terjatve svoje prijave ne more več umakniti, ni pravilno. Upnikova terjatev je njegova premoženjska pravica, odpoved pravici pa je vselej mogoča. V sodni praksi je zavzeto stališče, da ima pravne posledice priznanja terjatve šele pravnomočen sklep o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase. O poplačilu upnikove terjatve je namreč odločeno (šele) s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase, ne že s sklepom o preizkusu terjatev. Za stališče, da prijave terjatve po tem, ko je enkrat že priznana, ni mogoče več umakniti, ni nobene pravne podlage.1

6. Tožeča stranka priznava, da je tožena stranka v stečajnem postopku podala izjavo o umiku ločitvene pravice. To izhaja tudi iz v AJPES objavljenega seznama procesnih dejanj v stečajnem postopku nad tožečo stranko. Z umikom prijavljene terjatve v stečajnem postopku je prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za obravnavani postopek, saj v končnem seznamu prijavljenih terjatev prijavljena ločitvena pravica ne bo ustvarila nobenih pravnih posledic. Napotilo na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je s prejemom umika ločitvene pravice v stečajnem postopku postalo brezpredmetno, to pa pomeni, da odpade tudi zakonska domneva obstoja pravnega interesa za tovrstno ugotovitveno tožbo. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je tako pravilna.

7. Ker se je tožeča stranka zoper odločitev o stroških postopka pritožila le v posledici odločitve o glavni stvari, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje o stroških.

8. Višje sodišče je na podlagi vsega navedenega pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pri čemer je višje sodišče presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. s sklepom VSL Cst 642/2018 z dne 11. 12. 2018.