Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-115/17, Up-621/17

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

16. 4. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jožeta Hribarja, Jesenice na Dolenjskem, ki ga zastopa Dušan Korošec, odvetnik v Celju, na seji 16. aprila 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 161/2017 z dne 5. 4. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem št. St 3460/2014 z dne 21. 12. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep, s katerim je bil ustavljen postopek odpusta obveznosti in zavrnjen pritožnikov predlog za odpust obveznosti. Strinjalo se je namreč s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se je pritožnik neodplačno odpovedal premoženjski pravici in da z začetkom postopka osebnega stečaja sodišča ni zaprosil za soglasje za brezplačno opravljanje funkcije direktorja gospodarske družbe.

2.Pritožnik zatrjuje, da izpodbijani odločitvi kršita 2., 14. in 23. člen Ustave, saj se ni odpovedal nobeni premoženjski pravici. Dodaja, da je bil neenako obravnavan, ker je v ponovljenem postopku po pritožbi stečajne upnice prvostopenjsko sodišče odločilo drugače kot v prvem postopku. Pristransko naj bi bil obravnavan, ker je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo, na kar je opozorilo tudi Višje sodišče, vendar je kljub temu potrdilo prvostopenjsko odločitev.

3.Pritožnik je hkrati vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). V njej zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 2., 14. in 23. členom Ustave.

4.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti (tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-6/13, Up-24/13 z dne 11. 2. 2016, Uradni list RS, št. 18/16, in v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-87/11, Up-512/10 z dne 6. 6. 2011).

5.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz te določbe ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka), ne da bi pobudnika pozvalo k njeni dopolnitvi. Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo ZFPPIPP zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi Ustavno sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njegove ustavnosti.

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia