Jedro

Ker je sodišče 1. stopnje pri odmeri izrecno upoštevalo kot olajševalno okoliščino priznanje, ki je pripomoglo k hitrejšemu postopku, ob dvomljivi vrednosti obžalovanja, specialnega povratnika, ki obljubljenega plačila povzročene škode sploh ne more plačati, ker je brez dohodkov, je poudarjanje teh okoliščin v pritožbi premalo za predlagano znižane kazni zapora.

Izrek

Pritožba zagovornice odvetnice D. Z. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točka I izreka).

Obtoženi B. K. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212.člena v zvezi s I. odstavkom 211. člena, tudi v zvezi z 22. členom KZ. Izrečena je bila kazen eno leto in šest mesecev zapora. Preklican je bil pogojni odpust po sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 14.11.2003, opr. št. Km 94/2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 27.1.2004, opr. št. Kp 409/2003, v času od 1.4.2004 do 1.7.2004, torej čas treh mesecev mladoletniškega zapora. Z upoštevanjem kazni eno leto mladoletniškega zapora, izrečene v pravnomočni sodbi in sklepu Okrožnega sodišča v Celju z dne 29.9.2004, opr. št. Km 122/2003, preklicanega pogojnega odpusta in sedaj izrečene kazni je bila izrečena enotna kazen dve leti in osem mesecev zapora. Vanj je bil vštet čas, prebit v pridržanju in v priporu od 2.6.2004 od 00.30 ure dalje. Obtoženi je dolžan plačati odškodovanima K. z. Š. znesek 26.400,00 SIT in M., d.o.o., 47.000,00 SIT. V dobro državnega proračuna je dolžan plačati zneske 98.949.47 SIT, 5.000,00 SIT in 74.217,00 SIT. Sicer je bil obtoženi oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP vključno s stroški za zagovornico.

Z isto sodbo je bila zavrnjena obtožba zoper obtoženca zaradi treh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena v zvezi s I. odstavkom 211. člena, tudi v zvezi 22. členom KZ. Oškodovana K. C., d.d., in L. P. sta bila s premoženjsko pravnima zahtevkoma napotena na pravdo. Stroški tega dela kazenskega postopka so obremenili proračun.

Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožila zagovornica zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je spremembo in znižanje izrečene kazni za sedaj obravnavano kaznivo dejanje, kakor tudi znižanje enotne kazni zapora.

V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. svétnik F. H. je v pisnem stališču do pritožbe predlagal njeno zavrnitev.

To stališče je bilo vročeno obtožencu in zagovornici, ki pa nanj nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje za sedaj obravnavano kaznivo dejanje izreklo primerno kazen eno leto in šest mesecev zapora. V pritožbi omenjeno odkrito priznanje je bilo izrecno upoštevano pri odmeri te kazni. Obdolženčev specialni povratek pa je moral biti upoštevan kot zelo tehtna obteževalna okoliščina, saj je prav v času, ko je bil na pogojnem odpustu, storil vseh šest kaznivih dejanj, ki sestavljajo nadaljevano kaznivo dejanje. Zato je tudi pritožbeno grajana odločitev sodišča prve stopnje o preklicu pogojnega odpusta pravilna. Res je obtoženec izrazil poleg obžalovanja tudi pripravljenost povrniti oškodovancem povzročeno škodo, vendar je slednje zelo vprašljivo, saj nima nobenega dohodka in je zato najmanj vprašljivo, ali in kdaj bosta prisojena premoženjskopravna zahtevka poplačana. Enak dvom obstaja tudi glede zneskov, ki jih je obtoženi dolžan plačati na račun pridobljene premoženjske koristi. Sodišče druge stopnje poudarja, da je obtoženi pri vlomih iskal predvsem denar. V noči od 4.5. na 5.5.2004 je storil v Š. kar tri posamezna kazniva dejanja, kar kaže na njegovo vztrajnost priti do denarja na kazniv način. Zato je mogoče zaključiti, da je šele prijetje v vrtcu v R. S. ponoči dne 2.6.2004 preprečilo ponavljanje kaznivih dejanj te vrste. Ker je sodišče prve stopnje moralo pri izreku enotne kazni poleg kazni za čas preklicanega pogojenega odpusta upoštevati še kazen eno leto mladoletniškega zapora, ki je obtoženi še ni začel prestajati,je tudi enotna kazen pravilno odmerjena.

Iz teh razlogov sodišče druge stopnje pritožbi ni ugodilo.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obtoženi plačati povprečnino kot strošek tega pritožbenega postopka. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te dolžnosti.