Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede odobritve pravnega posla, ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. S sklicevanjem na storjene kršitve, ki naj bi jih pri odločanju zagrešilo sodišče prve stopnje, in napačno uporabo materialnega prava, ter na to, da kljub temu, da je izpolnjeval vse pogoje in imel prednostno pravico, pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen z njim, revident ni navedel in izkazal konkretnih posledic in razlogov, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 6.6.2008 je tožnik vložil revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje z navedbami, da vrednost izpodbijane pravnomočne sodne odločbe presega 20.000 EUR in da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zaradi storjenih kršitev in napačne uporabe materialnega prava, zanj zelo hude posledice, saj kljub izpolnjevanju vseh pogojev in prednostni pravici, pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen z njim.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) s 1. točko izreka zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka, Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni razvoj z dne 16.10.2006, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20.8.2007; z 2. točko izreka je sodišče zavrnilo stroškovni zahtevek tožnika, s 3. točko izreka pa je zavrnilo stroškovni zahtevek strank z interesom A.A. in I.I. Z navedeno odločbo prvostopni upravni organ ni ugodil prošnji tožnika za podaljšanje roka za predložitev dokazil v postopku odobritve pravnega posla A.A. do konca sodnega postopka (1. točka izreka); ni ugodil predlogu tožnika za prekinitev postopka odobritve pravnega posla (2. točka izreka); odobril pravni posel, sklenjen na podlagi kupoprodajne pogodbe dne 21.8.2006 med A.A. in I.I. (3. točka izreka) in navedel, da stroški postopka niso zaznamovani (4. točka izreka). Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

V upravnem sporu je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, določen v 2. odstavku 83. člena ZUS-1, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča RS trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident uveljavlja dovolitev revizije po 1. in 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akt oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede odobritve pravnega posla, ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost stranke vrednostno izražena, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča RS revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil. Revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Tega pa ni storil s sklicevanjem na storjene kršitve, ki naj bi jih pri odločanju zagrešilo sodišče prve stopnje, in napačno uporabo materialnega prava, ter na to, da kljub temu, da je izpolnjeval vse pogoje in imel prednostno pravico, pravni posel za nakup kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen z njim, saj s tem ni izkazal, v čem naj bi imela izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice. Ker revident torej ni navedel in izkazal konkretnih posledic in razlogov, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB-3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.