Jedro

Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico majhne vrednosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo v točki I. izreka zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v točki II. pa navedlo, da tožeča stranka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z navedenim zakonom. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tožeča stranka je v izjavi navedla, da nima premoženja. Sodišče pa je po uradni dolžnosti preverilo premoženjsko stanje tožeče stranke v zemljiški knjigi in Klirinško depotni družbi. Tako je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka imetnica vrednostnih papirjev, to je ene redne delnice z oznako A. Če prosilec (tožeča stranka) v izjavi navede neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastanek navedene pravne posledice zadošča ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri čemer njegov subjektivni odnos oziroma namen ni relevanten. V konkretnem primeru iz prošnje tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči nedvoumno izhaja, da je izrecno navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev saj je v obrazcu na vprašanje ali je lastnik/solastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila odgovor NE.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da sama ni pridobila navedenega vrednostnega papirja pač pa ga je pridobila njena mati na njeno ime v času delovnega razmerja v tem podjetju v zameno za neizplačane plače in ji ga podarila pred več kot 15-imi leti. V nadaljevanju navaja, da gre za eno redno delnico katere vrednost je cca 1 EUR-o, ki je ne more odtujiti niti prodati na redni kotaciji trga vrednostnih papirjev, zato je menila, da ne predstavlja omembe vrednega premoženja. Zaradi tega je tudi ni zabeležila pod točko 4. vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Zaradi povedanega meni, da je prepoved pridobitve brezplačne pravne pomoči v nadaljnjih šestih mesecih prehuda sankcija, še posebej ob upoštevanju njenega socialnega stanja, ko si zaradi brezposelnosti, ki je posledica recesije v gradbeništvu in neplačanih dolgov, ne more zagotoviti niti najnujnejšega za preživetje.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila spis Bpp 279/2012. Tožba ni utemeljena.

Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je izpolnila in podpisala tožeča stranka nesporno izhaja, da je v rubriki „ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja“ v točki 4. - vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila odgovor „NE“. Iz pridobljenih podatkov Klirinško depotne družbe pa izhaja, da je imetnica/lastnica 1 redne delnice z oznako A. To pa pomeni, da je bila njena izjava v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v zvezi z lastništvom oziroma solastništvom nepremičnine ali drugega premoženja neresnična. V tem primeru pa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP o tem izda odločbo, prosilec (tožeča stranka) pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Glede na citirano določbo Zakona o brezplačni pravni pomoči in določbo prvega odstavka 20. člena istega zakona, ki določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, tudi ni mogoče upoštevati tožbenih ugovorov tožeče stranke, da gre le za eno delnico, ki je majhne vrednosti in je praktično ni mogoče prodati, saj se je glede na podpisano izjavo v kateri je bila opozorjena na posledice navedbe neresničnih, netočnih in nepopolnih podatkov v vlogi, morala zavedati posledice navedbe neresničnih podatkov o premoženjskem stanju.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.