Jedro

Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka potrditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za postavitev začasnega zastopnika toženi stranki (v nadaljevanju toženki) z dne 10. 12. 2021 zavrnilo. V točki II izreka je odločilo, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožbo popraviti oziroma dopolniti na način, da sporoči naslov toženke ali naslov njenega zakonitega zastopnika.

2. Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi poudarja, da je toženka pravna oseba, registrirana po pravu R Ciper in ima tam tudi registriran sedež. Toženka je bila po pravu R Ciper že izbrisana iz sodnega registra, vendar je bila njena subjektiviteta po tem pravu ponovno vzpostavljena zaradi premoženja, ki ga ima slednja v R Sloveniji.

Ker ima toženka v R Ciper registriran sedež, ne držijo ugotovitve izpodbijanega sklepa, da navedeni naslov ni pravilen. Naslov je pravilen in je takšen, kot je vpisan v sodnem registru. Tožnica poudarja, da vročitev tožbe toženki tudi v prihodnje ne bo mogoča, saj toženka na naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje več. To pa pomeni, da se okoliščine, povezane z vročanjem, tekom časa ne bodo spremenile. Zaradi tega je tožnica tudi predlagala, da se toženki postavi začasni zastopnik. To bi zadostilo načelu ekonomičnosti in pravici do sojenja v razumnem roku, pri čemer bo začasni zastopnik ščitil tudi interese toženke. Pritožnica poudarja, da je treba zavarovati tudi njene interese, saj je naslov toženke, naveden v tožbi (v tožbi je naveden naslov, ki je vpisan v sodni register), edini pravilni naslov, kjer je vročitev pravni osebi mogoče opraviti. Zaradi tega poziv sodišča prve stopnje iz točke II izreka izpodbijanega sklepa ne pride v poštev, podatki o zakonitem zastopniku pa so pomembni zgolj zato, da se preveri, ali je pooblastilo za zastopanje dala upravičena oseba.

Tožnica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, toženki pa postavi začasni zastopnik iz vrst odvetnikov. Ne glede na pritožbeni predlog tožnica sodišču prve stopnje sporoča naslov zakonitega zastopnika toženke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Iz dikcije 82. člena ZPP izhaja, da je, ob pogoju iz prvega odstavka citiranega člena, mogoče toženi stranki, ki je pravna oseba, postaviti začasnega zastopnika (le), če je njen sedež neznan, pa stranka nima pooblaščenca. V tem kontekstu sodišče prve stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, ki temelji na stališču pravne teorije1, da postavitev začasnega zastopnika v takšnih primerih praktično ne pride v poštev, saj ZPP glede subjektov vpisa v sodni register pravne posledice strogo formalno veže na vpis sedeža v register (na tem naslovu se lahko opravlja vročitev - tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker je sedež toženke znan, po pravilnem stališču izpodbijanega sklepa že v osnovi ni zakonske podlage za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. V tem kontekstu pritožnica soglaša s stališčem, da je (za vročanje) bistven naslov pravne osebe, ki je vpisan v sodni register, a zmotno meni, da zgolj zato, ker obstajajo težave z vročanjem sodnih pisanj toženki na tem naslovu (toženka potrditvah tožnice na naslovu, vpisanem v sodni register, naj ne bi poslovala), obstoje pogoji za postavitev začasnega zastopnika po določbi 82. člena ZPP. Če držijo trditve pritožnice, da toženka na tem naslovu dejansko ne posluje več, se sodišču prve stopnje upravičeno postavlja vprašanje, ali je toženki začasnega zastopnika sploh mogoče postaviti, saj slednji v postopku ne more nadomestiti pravdne stranke.

6. Glede na dikcijo 4. točke drugega odstavka 82. člena ZPP2 in glede na način, kako se sodna pisana vročajo pravni sebi (tretji odstavek 139. člena ZPP3), se tudi sodišču druge stopnje postavlja vprašanje, ali je postavitev začasnega zastopnika pravni osebi sploh mogoča oziroma izvedljiva, pri čemer slednja ima oziroma mora imeti zakonitega zastopnika, ki izjavlja njeno voljo. In ni dvoma, da ga toženka tudi ima. To je s pomočjo spletnih okolij ugotovilo že sodišče prve stopnje (točka 6 obrazložitve), pritožnica pa je zaradi ekonomičnosti postopka in sojenja v razumnem roku to potrdila in (po pozivu sodišča prve stopnje) v pritožbi sporočila njegov naslov. In na ta naslov bo sodišče prve stopnje v prihodnje (glede na to, da toženka na naslovu, vpisanem v sodni register ni dosegljiva) vročalo sodna pisanja za toženko.

7. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 357, točka 7. 2 Če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca. 3 Državnim organom, pravnim osebam in fizičnim osebam iz prvega odstavka 133. člena ZPP in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v sodni register, se vroča na naslovu, vpisanem v sodni register.