Jedro

Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.

Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 19. 12. 2019 (prejeto na sodišču 20. 12. 2019) vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje v zvezi z odločbo prvostopnega organa, št. 06122-174/2017-63-35204 z dne 2. 10. 2019, s katero je prvostopni organ naložil Elektro S., da izvrši odklop nedovoljene gradnje lesenega dvojnega kozolca (toplarja) od števca za merilno mesto št. 3-8010732 za 3 x 80 A varovalke. V tožbi je navedel, da je zoper navedeno prvostopno odločbo vložil pritožbo 9. 10. 2019, o kateri Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ še ni odločilo. Tožnik je 10. 12. 2019 po svojem pooblaščencu vložil zahtevo za izdajo odločbe v nadaljnjih sedmih dneh na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na drugostopni organ. Rok je potekel 17. 12. 2019. Ker drugostopni organ o pritožbi še ni odločil, je tožnik sodišču predlagal, da sodišče naloži drugostopnemu organu, da odloči o pritožbi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. V nadaljevanju je nato tudi vsebinsko prerekal odločitev prvostopnega organa.

2. Hkrati je tožnik vložil tudi zahtevo (predlog) za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja in predlagal sodišču, da toženki naloži, da Elektro S. d.d. kot upravljavcu javnega omrežja naloži takojšen priklop objekta paviljona - recepcije (lesene koče št. 12) do števca za merilno mesto št. 3-8010732 za 3 x 80 A varovalke. Predlagal je tudi naložitev povrnitve stroškov postopka v zvezi z začasno odredbo.

3. Sodišče je tožbo s zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo toženki v odgovor, hkrati pa jo je pozvalo, da sodišču predloži upravne spise zadeve.

4. Toženka je sodišču poslala odgovor 23. 12. 2019 (brez upravnih spisov), da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe zaradi molka organa in posledično za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu glede na drugi odstavek 28. člena ZUS-1. Drugostopni organ je namreč pritožbo tožnika v reševanje prejel 12. 11. 2019. 5. Po dodatnem pozivu sodišča je toženka 6. 1. 2020 naknadno poslala še upravne spise.

K I. točki izreka:

6. Tožba ni dovoljena.

7. Po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da: - je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj (2. točka). Po drugem odstavku istega člena mora sodišče na razloge iz prejšnjega odstavka (torej prvega odstavka) paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

8. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 določa pogoje za vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje. Po tej določbi sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

9. Kot izhaja iz tožbenih navedb, je tožnik pritožbo zoper prvostopno odločbo vložil 9. 10. 2019. Glede na vsebino njegove zahteve za izdajo odločbe po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 z dne 10. 12. 2019 (ko navaja, da bi glede na iztek roka dveh mesecev moralo biti o njegovi pritožbi že odločeno) bi moral drugostopni organ o njegovi pritožbi odločiti do 9. 12. 2019, in ker ni tudi do 17. 12. 2019, so po njegovem mnenju izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa. To ne drži. 10. Po prvem odstavku 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.

11. Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz zgoraj citiranega 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 93/2008 z dne 17. 12. 2008 (in na katerega se sklicujeta tudi avtorja v knjigi Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2018, str. 413), kjer je Vrhovno sodišče med drugim navedlo, da prične dvomesečni rok za odločitev o pritožbi za drugostopni organ teči z dnem, ko popolno pritožbo prejme organ, ki je dolžan o pritožbi odločiti, torej organ druge stopnje, in ne takrat, ko prejme pritožbo organ prve stopnje.

12. Ker je tožnik zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh poslal drugostopnemu organu 10. 12. 2019, to pomeni, da je bil ta poziv poslan prezgodaj, posledično pa to pomeni, da procesne predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene in je treba tožbo zavreči po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:

14. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

15. Kot izhaja iz zgornje obrazložitve, je sodišče zavrglo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je tožbo zavrglo, ni več pogojev za izdajo začasne odredbe. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe smiselno 36. členu ZUS-1. K III. točki izreka:

16. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.