Jedro

Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče porazdeliti breme preživljanja v drugačnem razmerju. Prvo sodišče glede višine zahtevka ni bilo vezano na predlog predlagateljice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se: - v I. točki znesek zvišane preživnine „250,00 EUR“ nadomesti z zneskom „320,00 EUR“; - III. točka glasi: „Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljičine stroške postopka v znesku 654,26 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. SI 56 0110 0637 0421 877, s sklicem 00 800370180420 (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 1804/2020), v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

II. V ostalem (kolikor predlagateljica v pritožbenem postopku uveljavlja zvišanje preživnine na znesek 350,00 EUR mesečno) se pritožba zavrne.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljičine stroške pritožbenega postopka v znesku 88,85 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0110 0637 0421 877 s sklicem 00 800370010023 (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 100/2023), v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zvišalo nazadnje določeno preživnino za mladoletno hčerko udeležencev postopka na mesečni znesek 250,00 EUR od 23. 10. 2020 dalje, pri čemer je zavrnilo zahtevek za zvišanje preživnine za obdobje od 5. 2. 2022 do 31. 3. 2022 (I. in II. točka sklepa). Odločilo je, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (III. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da naloži nasprotnemu udeležencu plačevanje preživnine v znesku 350,00 EUR mesečno, pri čemer naj krije tudi vse stroške postopka. V bistvenem navaja, da prvo sodišče ni pravilno ugotovilo preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Pridobil je licenco za osebnega trenerja, poleg tega pa prodaja prehranske dodatke. Ob tem je pričel delati tudi v baru. Opozarja na ugotovljeni življenjski slog nasprotnega udeleženca, ki tudi ni specificirano prerekal trditev o njegovih preživninskih zmožnostih. Glede na to, da so kuharji zelo iskan profil, je očitno, da ni iskal te službe, ker dovolj zasluži z opravljanjem drugih dejavnosti. Sodišče bi moralo slediti navedbi predlagateljice, da znašajo mesečni prejemki nasprotnega udeleženca vsaj 1.700,00 EUR. Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 7. člena Družinskega zakonika (DZ) dolžno skrbeti za otrokove koristi. Zato bi moralo določiti preživnino, ki je primerna za zagotavljanje hčerkinega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Tekom postopka je predlagateljica pojasnila, da pretežno sama nosi breme vzgoje in varstva otroka. Sodišče bi moralo razdeliti preživninsko breme med udeleženca v drugačnem razmerju, kot je to storilo. Namesto razmerja 55 % - 45 % bi moralo sodišče naložiti nasprotnemu udeležencu plačevanje preživnine, ki ustreza ¾ mesečnih potreb otroka. Poleg tega je predlagateljica v večji meri vpeta v vsakdanjo skrb za hčerko, nasprotni udeleženec pa ima manjši obseg stikov s hčerko. Zato bi bila primerna preživnina 350,00 EUR mesečno. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Glede na vse okoliščine bi moralo sodišče naložiti nasprotnemu udeležencu plačilo celotnih stroškov postopka.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da so se po izdaji sodbe P 186/2015-IV z dne 5. 7. 2016 bistveno spremenile razmere v pomenu 197. člena DZ, in sicer tako potrebe mladoletne hčerke udeležencev kot preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca. Potrebe hčerke je ocenilo na 453,00 EUR mesečno, kar pritožbeno ni sporno. Za nasprotnega udeleženca je ugotovilo, da je prejemnik denarne socialne pomoči (od oktobra 2020 v znesku 402,18 EUR mesečno, od marca 2022 pa v znesku 421,89 EUR mesečno), ob tem pa ima tudi druge vire prihodkov (opravlja delo osebnega trenerja, za kar je pridobil licenco Fakultete za šport, prodaja prehranske dodatke, kot gostinec dela v lokalu A.). Ocenilo je, da bi nasprotni udeleženec v svojem osnovnem poklicu (kuhar) lahko zaslužil najmanj 1.000,00 EUR mesečno, zato so njegove preživninske zmožnosti boljše od predlagateljičinih. Prvo sodišče je še ugotovilo, da so bili stiki med hčerko in nasprotnim udeležencem v obravnavanem obdobju redki, zato je smiselno upoštevalo, da je predlagateljica pri varstvu in vzgoji hčerke bistveno bolj angažirana kot nasprotni udeleženec. Glede na to je porazdelilo preživninsko breme med staršema tako, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti 55 % hčerkinih potreb, predlagateljica pa 45 %. Zato je preživnino zvišalo na znesek 250,00 EUR mesečno, kar je pomenilo, da je v celoti ugodilo predlogu predlagateljice (neupoštevajoč obdobje, navedeno v II. točki izpodbijanega sklepa, zoper katero pritožba ni bila vložena).

6. Predlagateljica graja odločitev prvega sodišča o zvišanju preživnine na znesek 250,00 EUR mesečno in trdi, da ima nasprotni udeleženec bistveno boljše preživninske zmožnosti od nje, zato bi glede na spremenjene razmere morala biti preživnina zvišana na 350,00 EUR mesečno, kar pomeni več, kot je v predlogu zahtevala. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče porazdeliti breme preživljanja v drugačnem razmerju. Prvo sodišče glede višine zahtevka ni bilo vezano na predlog predlagateljice. Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Sodišče lahko začne postopek za odločanje o preživljanju otroka tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1). To pomeni, da sodišče, kadar mora zavarovati otrokove koristi, ni vezano niti na predloge udeležencev.

7. Predlagateljica je v postopku pred prvim sodiščem sicer najavljala, da bo zvišala predlagani znesek zvišane preživnine, vendar tega ni storila. Za višje zvišanje preživnine od zahtevane se sicer zavzema šele v pritožbenem postopku, kar pa je v tovrstnih postopkih dovoljeno (34. člen ZNP-1). Nasprotnemu udeležencu je bila pritožba vročena v odgovor in je bil s tem seznanjen tudi z novimi navedbami predlagateljice o drugačni porazdelitvi bremena preživljanja (glede na ugotovljena dejstva v postopku pred prvim sodiščem). S tem mu je bila dana možnost, da se o pritožbenih navedbah izjavi, vendar te možnosti ni izkoristil. 8. Ugotovitve prvega sodišča, da prejema prihodke iz več virov, kažejo, da je nasprotni udeleženec zelo podjeten in sposoben pridobivati še bistveno višje prihodke, kot bi jih prejemal, če bi delal kot kuhar (v tem primeru bi po oceni prvega sodišča zaslužil vsaj 1.000,00 EUR mesečno, kar pa je za nasprotnega udeleženca očitno premalo, da bi delal v svojem poklicu). Na njegove izrazito boljše preživninske zmožnosti v primerjavi s predlagateljico kaže tudi njegov življenjski stil, kot ga je ugotovilo prvo sodišče (npr. dopustovanje v tujini, objavljanje obiskov restavracij na družbenih omrežjih, nakup psa z rodovnikom, katerega cena in skrb zanj zahtevata nemajhna sredstva). Glede na to in ob občutno večji skrbi predlagateljice za hčerkino varstvo in vzgojo oziroma njen razvoj v primerjavi z nasprotnim udeležencem, je treba breme hčerkinega preživljanja med starša razporediti tako, da mora nasprotni udeleženec nositi bistveno večje breme od predlagateljice. Po oceni pritožbenega sodišča mora zato nasprotni udeleženec kriti 70 %, predlagateljica pa 30 % ugotovljenih potreb njune hčerke. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo znesek zvišane preživnine z 250,00 EUR na 320,00 EUR mesečno (5. alineja 358. člena ZPP). Pritožba zoper odločitev o glavi stvari v ostalem delu (ko predlagateljica v pritožbenem postopku uveljavlja zvišanje preživnine na znesek 350,00 EUR mesečno) glede na povedano ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo.

9. Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev. V tovrstnih postopkih sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Upoštevajoč vse okoliščine zadeve (obravnaval se je denarni zahtevek za zvišanje preživnine za mladoletnega otroka, predlagateljica je z zahtevkom uspela praktično v celoti, nasprotni udeleženec v predhodnem postopku pred centrom za socialno delo ni bil pripravljen zadeve urediti izvensodno, čeprav je šlo za vprašanje preživljanja skupnega otroka, dejstva pa so očitno kazala na obstoj spremenjenih okoliščin v prid zvišanju preživnine) je v obravnavani zadevi v skladu z načelom prostega preudarka, da se o stroških postopka odloči po načelu uspeha v sporu (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljičine stroške postopka (v proračun Republike Slovenije, ker je bila predlagateljici odobrena brezplačna pravna pomoč). Predlagateljici je priznalo naslednje stroške: za sestavo predloga 160 točk, za sestavo šestih obrazloženih vlog in kratkega dopisa skupno 780 točk, za zastopanje na šestih narokih skupno (z urnino za posamezne naroke) 820 točk, kar je z materialnimi stroški in DDV znašalo v celoti 1.308,52 EUR. Pri odmeri je pritožbeno sodišče upoštevalo določila Odvetniške tarife, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami (Ur. list RS, št. 70/2022). Glede na peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v proračun Republike Slovenije (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči) polovico teh stroškov, kar znaša 654,26 EUR. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo stroškovno odločitev prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

11. Po načelu uspeha v sporu je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Predlagateljica je s pritožbo uspela v obsegu 70 %, zato je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v proračun Republike Slovenije polovico stroškov pritožbenega postopka, ki ustrezajo uspehu predlagateljice s pritožbo. Stroški pritožbenega postopka znašajo 253,86 EUR, 70 % pa 177,70 EUR, zato je nasprotni udeleženec dolžan plačati polovični znesek (88,85 EUR). Stroški pritožbenega postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, po višini pa so razvidni iz priznanih postavk stroškovnika v pritožbi (l. št. 218). V primeru zamude je nasprotni udeleženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.