Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz pooblastila za vložitev revizije je razvidno, da tega pooblastila odvetniku ni dal zakoniti zastopnik pravne osebe ampak prokurist. Prokurist glede na določbo 33. člena ZGD-1 ni zastopnik, ampak pooblaščenec stranke, kot pooblaščenec pa brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika za opravljanje procesnih dejanj ne more pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika).
Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je obstoj delovnega razmerja tožeče stranke pri toženi stranki od 2. 2. 2001 do 17. 9. 2001 (1. točka izreka sodbe) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati plačo za to obdobje, in sicer v bruto zneskih 391,43 EUR mesečno (za mesec avgust 2001 pa 408,66 EUR ter za mesec september 2001 231,30 EUR), od teh zneskov plačati davke in prispevke ter nato neto zneske izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila (2. točka izreka sodbe). Kar je tožeča stranka zahtevala več in po 17. 9. 2001, je zavrnilo (3. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 4.231,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, ter zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zaradi delnega umika tožbe za del plače za mesec januar 2001 v višini 962,08 EUR je v tem delu postopke ustavilo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in sicer je razveljavilo 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, v 2., 3. in 4. točki izreka pa je sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki iz naslova plače izplačati neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje, dokler vsota zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti, ne doseže glavnice, po predhodnem odvodu akontacije dohodnine od zneskov 1.505,38 EUR od 5. 3. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 4. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 5. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 6. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 7. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 8. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 9. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 10. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 11. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 12. 2001, 2.112,96 EUR od 5. 1. 2002, 1.2200,80 EUR od 5. 2. 2002 in na te zneske obračunati in odvesti prispevke (2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje), višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na obdobje po 17. 9. 2001, je zavrnilo (3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V ostalem je pritožbi zavrnilo in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navajala je, da sta si 2. in 3. točka izreka izpodbijane sodbe v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek izpodbijane sodbe pa je sam s seboj v nasprotju tudi zato, ker toženi stranki nalaga plačilo plač za obdobje, ko bi moralo obstajati delovno razmerje, ob tem, da pa sicer obstoja delovnega razmerja ne ugotavlja. Sodišči druge in prve stopnje sta tudi spregledali, da se je tožena stranka že v svojem odgovoru na tožbo prvenstveno sklicevala na ničnost pogodbe z dne 3. 1. 2001. Ker sodišči nista uporabili določb ZOR oz. OZ o ničnosti, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zmotno uporabo materialnega prava pa je tožena stranka očitala tudi iz razloga, ker sodišči nista uporabili določbe 1. odstavka 80. člena ZTPDR o obveznem predhodnem postopku pri delodajalcu. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.
4. V skladu s 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo je predlagala, da se revizija kot neutemeljena zavrne.
5. Revizija ni dovoljena.
6. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravna oseba torej pravdna stranka, ki opravlja procesna dejanja po zakonitem zastopniku (77. in 78. člen ZPP) ali od njega pooblaščeni osebi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 - Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami) družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).
7. Kot je razvidno iz pooblastila za vložitev revizije v tem delovnem sporu, tega pooblastila odvetniku ni dal zakoniti zastopnik ampak prokurist. Prokurist glede na določbo 33. člena ZGD-1 ni zastopnik, ampak pooblaščenec stranke. Kot pooblaščenec pa brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika za opravljanje procesnih dejanj ne more pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika). Iz javno dostopnih podatkov Poslovnega registra Slovenije z dne 8. 4. 2009 in iz zgodovinskih izpisov sodnega registra do 31. 1. 2008 sicer izhaja, da je kot prokurist pooblaščen za zastopanje tožene stranke, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da ZGD-1 pri naštevanju upravičenj prokurista določa le materialnopravne posle. Za opravljanje procesnih dejanj prokurist ne glede na vpis v sodni register potrebuje posebno pooblastilo. Ker torej prokurist ni zakoniti zastopnik tožene stranke in slednje brez posebnega pooblastila ne more zastopati v pravdi (pa tudi ne pooblastiti oz. pooblastilo prenesti na drugo osebo, npr. odvetnika) (1), glede na zgoraj navedene člene ZPP pooblastila za zastopanje pravne osebe v revizijskem postopku ni dala upravičena oseba.
8. Glede na to, da odvetnik, ki je vložil revizijo v obravnavani zadevi ni imel pooblastila tožene stranke za njeno vložitev, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).
9. Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, tožeča stranka glede na določbo 1. odstavka 155. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Op. št. (1): Takšno stališče zastopa tudi dr. Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2005, str. 341.