Jedro

Narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo, s katero od sodišča zahteva, naj razsodi, da je spremenjena odločitev izbirne komisije za izbor kandidatov za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji z dne 27. 1. 2023 nična oziroma podredno nezakonita in se razveljavi ter se potrdi sklep izbirne komisije za izbor kandidatov za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji z dne 27. 1. 2023, nadalje, da je nezakonita odločitev direktorja Urada za organizacijo in kadre Republike Slovenije z dne 17. 2. 2023 in se ta razveljavi, ter da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji za obdobje 5 let in mu plačati odškodnino zaradi diskriminacije v višini 20.600 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je na podlagi toženkinega ugovora stvarne nepristojnosti, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, s sklepom I Pd 190/2023 z dne 30. 6. 2023 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in jo po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Pojasnilo je, da na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ne pride do zaposlitve kandidata v policiji, ampak le do sklenitve civilnega pogodbenega razmerja med kandidatom in toženo stranko, zato gre za spor iz civilnega razmerja, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti – to je, upoštevaje vrednost spora in pravila o krajevni pristojnosti (32. in 46. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)), Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Ob sklicevanju na posamezne določbe Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) ter Uredbe o pomožni policiji (v nadaljevanju Uredba) pojasnjuje, da se razmerje pomožnega policista glede na pogoje za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter pravice in obveznosti iz te pogodbe približuje delovnemu razmerju. Ocenjuje še, da je položaj pomožnega policista primerljiv s položajem vojaka rezervista, za katerega je Višje delovno in socialno sodišče v zadevi Pdp 1448/2014 z dne 13. 11. 2014 ugotovilo, da iz relevantnih zakonskih določb izhaja izenačevanje z delavcem v delovnem razmerju. Glede na navedeno meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Tožnik v tožbi navaja, da se je prijavil na toženkin razpis za kandidate za pomožne policiste, pri čemer toženki očita, da je diskriminatorno izvedla izbirni postopek in da iz diskriminatornih razlogov z njim ni sklenila pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji. S tožbo zato zahteva delno razveljavitev razpisnega postopka, sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter plačilo odškodnine zaradi diskriminacije.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja med delodajalcem in kandidatom v smislu točke č) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), za odločanje o katerem je stvarno pristojno (specializirano) delovno sodišče, ali pa gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP). Presoja je odvisna od narave razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med toženo Republiko Slovenijo in pomožnim policistom.

7. ZODPol ureja posebnosti položaja pomožne policije zlasti v XI. poglavju (členi 101 do 106). Pomožni policisti niso v delovnem razmerju s policijo oziroma Republiko Slovenijo, temveč gre za pogodbeni odnos pomožnega policista s policijo na podlagi sklenjene pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji (101. člen ZODPol). Sklenejo jo lahko tako brezposelni kot tudi upokojenci, študentje ali zaposleni, pri čemer teh statusov pogodba ne spreminja (npr. sedmi odstavek 101. člena in prvi odstavek 103. člena ZODPol). Tako na primer pomožnemu policistu med usposabljanjem in opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi, ki jo ima sklenjeno s svojim delodajalcem, ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da bi delavca postavil v manj ugoden položaj, pač pa je za čas usposabljanja in opravljanja nalog policije upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače, ki se izplača v breme policije (46. člen novele ZODPol-G, četrti in peti odstavek 102. člena ter 103. člen ZODPol). Pomožni policisti se med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji usposabljajo in so v pripravljenosti, delo pa opravljajo le, če so pozvani na opravljanje nalog policije (prvi in drugi odstavek 102. člena ZODPol). Pomožni policisti na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ne prejemajo plače in policija zanje ne plačuje prispevkov za socialno varnost, upravičeni pa so do povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza ter plačila za udeležbo na usposabljanju, za pripravljenost in za opravljanje nalog policije glede na dejansko število ur opravljanja dela (drugi odstavek 102. člena ZODPol ter 17., 18. in 19. člen Uredbe). Število ur dela, ki jih bo opravil pomožni policist, ki je vpoklican za opravljanje nalog policije, ni vnaprej določeno, saj je vpoklic pomožnih policistov odvisen od mnogih dejavnikov oziroma od tega, ali sploh pride do primerov, ko se uporabi pomožna policija (104. člen ZODPol).

8. Pojasnjena narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen Zakona o delovnih razmerjih; v nadaljevanju ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti, in sicer glede na vrednost spornega predmeta okrožno sodišče (1. in 32. člen ZPP). Upoštevajoč nadalje 17., 46. in 48. člen ZPP ter navedbe v tožbi, je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.1

9. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1 Vrhovno sodišče je npr. v zadevi I R 8/2017 z dne 26. 1. 2017 že pojasnilo, da je kraj, po katerem naj se ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo, Ljubljana – to je kraj njenega organa upravljanja, vpisan v register poslovnih subjektov.