Jedro

Inšpekcijski ukrep odvzema trofej je bil pravilno izrečen lovski družini, ki je upravljalec lovišča, na katerem je bila divjad, v lasti Republike Slovenije, uplenjena v nasprotju z načrtovanim odstrelom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota Celje, Izpostava Dravograd na podlagi določil 9. alinee 4. odstavka 74. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 76. člena ter 8. točko 77. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004, v nadaljevanju ZDlov-1), 1. alinee 1. odstavka 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, v nadaljevanju ZIN) in z uporabo določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pod 1. točko izreka odločila, da se Lovski družini A. odvzamejo trofeje (roglji) gamsov-kozlov v starostni kategoriji 3-7 let, ki so jih v nasprotju z načrtovanim odstrelom za leto 2004 uplenili : B.B. v predelu X. uplenil 3-letnega kozla, težkega 17 kilogramov in ocenjeno trofejo 91,65 točk CIC; C.C.-sedaj tožnik na Y. uplenil 3-letnega kozla, težkega 20 kilogramov in ocenjeno trofejo 87,02 točk CIC in D.D. na Y. uplenil 3-letnega kozla, težkega 23 kilogramov in ocenjeno trofejo 102,65 točk CIC; pod 2. točko izreka je odločila, da se odvzete trofeje do preklica izročijo v hrambo A., tako da se jih opremi z etiketami z napisom: „Uplenjeno v nasprotju z lovskogospodarskim načrtom za leto 2004, odvzeta trofeja – državna last“, da se jih hrani v prostorih lovske koče na ... in da zanje A. skrbi kot dober gospodar in pod 3. točko izreka je odločila, da se odločba izvrši takoj, da pritožba na odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroškov postopka ni. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo pri inšpekcijski kontroli pregleda odstrela in ostalega odvzema divjadi iz lovišč, ki ga je dne 22. 1. 2005 opravila pristojna komisija za oceno odvzema, ugotovljeno, da A. v starostnem razredu 3-7 letnih gamsov - kozlov ni izvršila odstrela v skladu z letnim načrtom odstrela za leto 2004. Zato je bil dne 27. 6. 2005 pri A. opravljen inšpekcijski pregled gospodarjenja z gamsi, s poudarkom na odvzemu te živalske vrste v primerjavi z letnim načrtom gospodarjenja z divjadjo v lovskem letu 2004. Glede na podrobnejšo analizo je bilo ugotovljeno, da so navedeni uplenitelji streljali na divjad, ki ni bila planirana za odstrel. Zoper uvodoma navedeno odločbo je tožnik dne 25. 7. 2005 vložil pritožbo in zahtevo za vročitev te odločbe.

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota Celje, Izpostava Dravograd je s sklepom št. 326-05-7/2005-DK z dne 16. 9. 2005 pritožbo tožnika zoper odločbo št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 zavrgel. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 321-17-3698/2005 z dne 27. 2. 2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper navedeno (zavrnilno) odločbo ministrstva je tožnik vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS, Oddelkom v Mariboru, ki je s sodbo opr. št. U 172/2006-8 z dne 22. 1. 2008 tožbi ugodilo, odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Ljubljana št. 321-17-3698/2005 z dne 27. 2. 2006 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V ponovnem postopku je tožena stranka pod št. 321-17-3698/2005/10 z dne 22. 8. 2008 izdala sklep o združitvi pritožbenega postopka o pritožbi tožnika zoper sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 16. 9. 2005 in pritožbenega postopka o pritožbi tožnika zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005 DK z dne 11. 7. 2005 in odločbo, s katero je pod 1. točko izreka odločila, da se pritožbi ugodi in se sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 16. 9. 2005 odpravi, pod 2. točko je odločila, da se tožniku prizna status stranskega udeleženca, pod 3. točko izreka je odločila, da se pritožba zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 zavrne, pod 4. točko izreka je odločila, da se v odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 v 1. in 2. točki besedilo spremeni tako, da se črtata besedi „odvzamejo“ in „odvzeto“ in nadomestita z besedami „zasežejo“ in „zasežene“ ter pod 5. točko izreka je odločila, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na določilo 9. alinee 4. odstavka 74. člena ZDlov-1, po kateri lahko lovski inšpektor zaseže v nasprotju z zakonom in na njegovi podlagi ulovljeno ali prilaščeno poginulo divjad ali njene dele (trofeje) ali druge nezakonito prilaščene proizvode iz lovišča ter sredstva in predmete, s katerimi so bila storjena ta protipravna dejanja. Navaja, da je v času odločanja prvostopenjskega organa lovski inšpektor po takrat veljavnih predpisih lahko nezakonito pridobljeno trofejo le zasegel, odvzem predmetov pa je bil možen le po tedaj veljavnem Zakonu o prekrških v prekrškovnem postopku in je o odvzemu predmetov odločalo sodišče. Iz tega razloga, ker je bil v obravnavani zadevi napačno uporabljen pravni predpis, je tožena stranka izpodbijano odločbo v skladu s 1. odstavkom 252. člena ZUP odpravila in spremenila tako, da se sedaj besedilo pravilno glasi tako, da se trofeje zasežejo in zasežene trofeje izročijo v hrambo. Tožena stranka še poudarja, da so razlogi za ukrepanje lovskega inšpektorja v nepravilnem odlovu ter v zvezi s tem povzema določila ZDlov-1. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 321-17-3698/2005/10 z dne 22. 8. 2008. Navaja, da je leta 2004 uplenil gamsa, ki mu ga je lovski inšpektor pol leta po uplenitvi, ko ga je dal na lovsko razstavo, odvzel, ne da bi tožnik vedel zakaj. Zgolj ustno mu je bilo razloženo, da je trofeja odvzeta A., ker naj bi tožnik gamsa uplenil nezakonito. Tožnik ni bil stranka v postopku, temveč je šele v ponovnem postopku kot stranski intervenient dobil vročeno prvostopenjsko odločbo; njegova pritožba je bila zavrnjena, prvostopenjska odločba pa spremenjena v smislu, da se sporna trofeja A. zaseže, medtem ko ji je bila s prvostopenjsko odločbo odvzeta. Tožnik se z odločbo ne strinja. Navaja, da so bila v postopku kršena temeljna načela upravnega prava oziroma Zakona o splošnem upravnem postopku ter tožnikove ustavne pravice. Tožnik je namreč istočasno, s sprejemom prvostopenjske odločbe, dobil tudi odločbo drugostopenjskega organa, da se njegova pritožba zavrne, kar je protizakonito. Učinkovita pritožba se namreč lahko vloži šele po proučitvi odločbe zoper katero se vlaga, za kar zakon določa 15-dnevni rok, do česar tožnik ni imel pravice. Tožnik je iz previdnosti sicer res vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, vendar jo je spisal zgolj na podlagi ustnih pojasnil, ki jih je dobil od inšpektorja, medtem, ko mu odločba ni bila vročena in je s takšnim postopanjem bila grobo kršena njegova pravica do pritožbe. Nadalje je bilo s postopanjem upravnih organov kršeno načelo zaslišanja stranke. Inšpekcijski organ bi mu namreč moral predočiti, kaj se mu očita in mu dati možnost, da se izjasni o očitanih nezakonitostih, ki naj bi jih storil in zaradi česar se mu namerava trofejo odvzeti. Navedeno ni bilo storjeno, ampak je upravni organ tožniku trofejo odvzel, ne da bi tožnika o tem kakorkoli obvestil. Ko se je pozanimal, kaj je s trofejo, je ugotovil, da jo je inšpektor odvzel, ker naj bi bila pridobljena nezakonito. Ne glede na to, da je bila tožnikova pritožba vložena ob grobi kršitvi njegove pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja, napadeni odločbi ne vzdržita niti vsebinske presoje. Tožnik je septembra 2004 skladno s pravili upravljavca lovišča, A., uplenil gamsa v zameno za 200 delovnih ur, katere je v preteklih 4-ih letih opravil v lovišču. Po uplenitvi mu je upravljalec lovišča izročil trofejo v last in mu s tem izničil omenjenih 200 delovnih ur. Tožnik je imel trofejo doma do februarja 2005, ko jo je dal na lovsko razstavo, od koder je ni dobil vrnjene. Tožnik je lastnik trofeje, četudi upravljalec lovišča na njej nemara ne bi pridobil lastninske pravice (kot to zmotno zatrjujejo upravni organi). Vprašanje lastninske pravice je v obravnavani zadevi bistveno. Lastninska pravica je ena izmed temeljnih ustavno varovanih človekovih pravic in je kakršnokoli poseganje vanje lahko utemeljeno samo z zakonom. Ker gre pri poseganju v lastninsko pravico za izjemo od splošnega načela, jo je treba interpretirati restriktivno, česar pa lovski inšpektor s „sledenjem splošnemu pravnemu načelu, da nihče ne more obdržati predmetov ali premoženjske koristi, pridobljene s protipravnim dejanjem“, s čemer je utemeljil odvzem, zagotovo ni spoštoval. V kolikor bi inšpektor resnično menil, da je tožnik ravnal protipravno oziroma, da je z uplenitvijo storil prekršek, bi moral podati obdolžilni predlog ali kazensko ovadbo. Šele v kazenskem postopku oziroma v postopku o prekršku, bi bila lahko s pravnomočno sodbo tožniku trofeja odvzeta po za to določenem postopku. Inšpektor je z odvzemom stvari v upravnem postopku presegel svoja pooblastila, saj to lahko stori le sodišče, medtem, ko lahko upravni organi lastninsko pravico odvzamejo ali omejijo samo v postopku razlastninjenja. Ne glede na to, da je drugostopenjski organ v izreku odločbe spremenil termin iz odvzema v zaseg, pa gre za odvzem lastninske pravice na premičnini, saj iz odločbe ne izhaja trajanje zasega, ampak je zaseg trajen. Zoper tožnika inšpektor ni sprožil postopka o prekršku. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je z njo inšpektor hotel sankcionirati ravnanje upravljavca lovišča in ne uplenitelja, vendar je za to izbral čuden način, saj je trofejo odvzel lovski družini (ki je sploh ni imela) in ji jo izročil v hrambo (lovska družina je z odločbo torej de facto dobila v posest trofejo). Ni pa lovski družini (ali komurkoli drugemu po istem principu kot tožniku) odvzel lastninske pravice na ostalih delih divjadi. Z napadeno odločbo lovska družina dejansko ni prizadeta, ampak je bil z odločbo prizadet izključno tožnik. Ne glede na to, da upravni organi niso ravnali na način, kot od njih zahteva zakon, tožniku trofeje ne bi mogli odvzeti niti v pravilno izvedenem postopku, ker tožnik s svojim ravnanjem ni kršil zakona, niti kakšnega drugega predpisa. Gams je po Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob določen kot lovna vrsta, lovna doba pa traja vsako leto od 1. 8. do 31. 12.. Tožnik je gamsa uplenil 29.9., torej je uplenil žival, ki ni zavarovana, uplenil jo je v lovni dobi in v okviru predvidenega števila, iz nobene izmed vrste odločb pa ni moč razbrati, v katerem predpisu je določeno, da tožnik ne bi smel upleniti gamsa, starega 3 leta. Odločba je torej brez materialne podlage in arbitrarna. Predpis, na podlagi katerega je bila trofeja odvzeta, upravni organi imenujejo plan, letni načrt gospodarjenja z divjadjo, načrtovan odstrel gamsov in tako dalje, nikjer pa ne navedejo uradnega imena akta in številke uradnega glasila, kjer je bil objavljen. Tožnik je našel zgolj Pravilnik o lovsko gospodarskih načrtih in letnih načrtih upravljanja z divjadjo (Uradni list RS, št. 27/99, v nadaljevanju Pravilnik), ki pa razreda gamsov 3-7 let (v tem razredu naj bi po mnenju inšpektorja prišlo do prekoračitve odstrela) sploh ne pozna, ampak pozna razred 2-3 letnih in razred 4-7 letnih gamsov. Kategorija gamsov, kamor je inšpektor uvrstil sporno trofejo, na podlagi Pravilnika torej ne obstaja. Nadaljnja nedoslednost upravnih organov pa se odraža tudi v dejstvu, da je potrebno pravilnost odstrela presojati v daljšem časovnem obdobju (10-letni lovsko gospodarski načrti) in na območju celotne populacije, kjer se načrtuje upravljanje z divjadjo in se ne omejiti zgolj na eno izmed lovišč, saj so gamsi v lovišču A. del širše populacije, ki prehaja med veliko lovišči. Inšpektor bi moral torej pravilno strukturo odstrela ugotavljati na podlagi dolgoročnih načrtov in na območju vseh lovišč, kjer se lovijo gamsi določene populacije. Plan, na katerega se pavšalno sklicuje lovski inšpektor, ni podzakonski akt v smislu določil Zakona o lovstvu, ki bi bil lahko materialna podlaga za odvzem trofeje, niti ni bil objavljen v Uradnem listu. Tožnik sodišču predlaga, da odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 321-17-3698/2005/10 z dne 22. 8. 2008 in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enote Celje, Izpostave Dravograd št. 326-05-7/2005-DK z dne 11. 7. 2005 odpravi in odloči tako, da mu je tožena stranka v roku 15 dni od izdaje odločbe dolžna vrniti trofejo 3-letnega gamsa-kozla z ocenjeno trofejo 87,02 točke, ki ga je uplenil dne 29. 9. 2004 na Y. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da prereka vse tožbene navedbe in iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sodišče, glede na spremembe, ki jih je uvedel Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) smiselno štelo, da tožnik izpodbija prvostopenjski akt, ker le-ta posega v njegov pravno zavarovani interes oziroma pravico, ne pa drugostopenjski akt, s katerim je bila le zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo, ki posega v njegov pravni položaj.

Tožnik (kot stranka z interesom) svoj pravni interes v tem upravnem sporu izkazuje s svojim upravičenjem do ene od odvzetih trofej. V tožbi navaja, da je bila trofeja odvzeta njemu, ker je lastnik trofeje, kar utemeljuje s tem, da mu je lovska družina trofejo izročila v last in posest v zameno za določeno število opravljenih delovnih ur v lovišču, pri čemer se sklicuje na pravilnik lovske družine (ki ga k tožbi ne prilaga).

Iz izreka izpodbijane prvostopne inšpekcijske odločbe izhaja, da so bile predmetne trofeje odvzete A. in ne upleniteljem trofej oziroma konkretno tožniku kot enemu izmed imenovanih treh oseb. Ker po določilu 4. odstavka 2. člena veljavnega Zakona o lovstvu in divjadi uplenjena divjad postane last upravljalca lovišča oziroma last upravljalca lovišča s posebnim namenom in z divjadjo, glede na določilo 3. odstavka 1. člena citiranega zakona, upravlja Republika Slovenija, je bilo po mnenju sodišča materialno pravo pri ugotavljanju lastništva nad uplenjeno divjadjo pravilno uporabljeno. Z izpodbijanim aktom je pristojni organ po mnenju sodišča določena upravičenja v zvezi z navedenimi trofejami, ki izvirajo iz lastninske pravice, torej utemeljeno omejil lovski družini, ki je navedena v izreku.

Tožnik v tožbi v zvezi z odvzeto trofejo zgolj izpostavlja notranje razmerje med njim in navedeno lovsko družino. To razmerje pa po mnenju sodišča ni predmet tega spora in zato tožnik svojega upravičenja v zvezi z odvzeto trofejo ne more uspešno uveljavljati v tem postopku.

Glede na navedeno je odločitev tožene stranke (ki je v izreku prvostopenjske odločbe ugotovljeno nepravilnost glede odvzema predmetov sama ustrezno sanirala), kakor tudi prvostopenjskega inšpekcijskega organa pred njo, po mnenju sodišča pravilna in zakonita. Dejansko stanje je bilo v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjski organ pravilno uporabil materialno pravo. Upravni organ pri tem po mnenju sodišča tudi ni kršil določil upravnega postopka. Po presoji sodišča je bil inšpekcijski ukrep odvzema trofej pravilno in zakonito izrečen navedeni lovski družini.

Sodišče zato zavrača vse tožbene ugovore kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Prvostopenjski inšpekcijski organ je kot pravno podlago za (odvzem) zaseg predmetov pravilno uporabil določilo 9. alinee 4. odstavka 74. člena Zdlov-1, ki ne določa, da bi moral inšpektor istočasno sprožiti postopek o prekršku. Trofeja je bila zasežena na podlagi Zdlov-1, le-ta pa v svojih določilih ureja tudi načrte upravljanja z divjadjo.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1).