Jedro

Stiki naj v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katerih stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stiki med mladoletnim ... in njegovim očetom ... poleg tistih, ki so s sodbo sodišča že določeni, določijo še: - ob torkih v tistem tednu, ko oče nima stika za vikend, in sicer od konca pouka do 19.00 ure; - vsako leto tri dni v mesecu juniju po koncu šolskega leta;

II. Pritožba se sicer zavrne in se v nespremenjenem delu II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sina pravdnih strank mladoletnega ..., roj. ... 2005, dodelilo v vzgojo in varstvo materi (I. točka), ter med sinom in očetom določilo stike, in sicer vsak drugi vikend od petka do ponedeljka, med šolskimi počitnicami, med letom (bolj natančno še za letošnji božič in novo leto) in en mesec poleti, bodisi julija bodisi avgusta (II. točka). Drugačne zahtevke pravdnih strank je zavrnilo (III. točka) in odločilo, da vsak sam krije svoje pravdne stroške (IV. točka).

2. Proti II. točki sodbe, torej glede določenih stikov med njim in sinom, se pritožuje toženec, s predlogom za njegovo spremembo. Predlaga, da ima stik s sinom tudi med tednom, in sicer tisti teden, ko nima stika za vikend; tako predlaga stik še vsak drugi torek od konca pouka do 19.00. Meni, da je pomembno, da ima stike pogosto, da se s sinom ne bi odtujila, zato želi tudi stik med tednom, če se za vikend ne vidita. Predlaga tudi spremembo izvajanja stika za vikend, in sicer predlaga, da v primeru, če ima sin v petek po pouku športno aktivnost, ga prevzame po koncu le te na domu, in torej ne vsakič takoj po pouku, kot je določeno. To se mu zdi praktično, da se sin lahko oprha in preobleče. Za tedenske stike med šolskimi počitnicami med letom, ki so določeni od sobote do sobote, predlaga, da se določijo od petka do nedelje. Meni, da bi bil le na ta način v enakem položaju kot tožnica in lažje načrtuje tudi kašne počitnice v tujini. Končno pa predlaga, da se posebej uredi režim stikov še za zadnji junijski teden, ko se šola že konča in so po državnem prazniku počitnice, in sicer predlaga, da ima stik s sinom v tem času vsako leto tri dni.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Ostro nasprotuje temu, da bi toženec hodil v petkih po sina domov, ker je njuna komunikacija še vedno izjemno slaba in gre to na škodo mladoletnega otroka. Ne vidi ovire, da se sin po športu oprha pri očetu. Ostro nasprotuje tudi stikom med tednom, saj meni, da ti stiki niso bili kvalitetni (npr. obiskoval je polsestrico in se vozil na avtomobilskem poligonu) in otroku niso bili v korist, tožencu pa ne verjame, da bi jih sedaj koristno preživljal, npr. zlasti v pripravah za šolo. Tudi predlogu, da bi se stik med počitnicami začel že v petek po pouku in končal v nedeljo, nasprotuje, navaja, da je petek pač še šolski dan, v nedeljo pa se mora otrok že pripraviti na šolo; praksa je pokazala, da je sin od toženca vedno prišel razdražen in utrujen. Končno nasprotuje tudi posebnemu režimu za junijski teden počitnic; gre po njenem le za nekaj dni, tekom katerih je treba narediti načrt za počitnice in se pripraviti na naslednje šolsko leto.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Osnovna usmeritev našega družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati največjo korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je udeležen ali prizadet otrok. Kaj je konkretno največja korist otroka, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin. Načeloma in praviloma je korist otroka tudi ta, da ima čim več osebnih stikov z obema roditeljema, če ta dva ne živita skupaj, in da so ti stiki čim bolj kvalitetni. Gre za pravico otroka, pa tudi za pravico staršev (1. odst. 106. čl. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Pomen stikov je namreč tudi ta, da lahko tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, uresniči tudi svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi in z njim neposredno komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem. V prvi vrsti pa gre seveda za to, da preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti oz. povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj.

6. Zato je razumno utemeljeno, da naj ima v tem obravnavanem primeru oče stik s sinom tudi med tednom, če ga nima konec tedna. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za nobeno strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenemu od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katere stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist. Kako konkretno in kako kvalitetno pa stike oče s sinom preživlja, ni več stvar ne sodišča ne izvedenca, če le ne gre za otroku škodljivo početje (kar pa v konkretnem primeru ni ugotovljeno!), pač je to vprašanje staršev(sk)e odgovornosti, njegovega načina življenja in nenazadnje ljubezni. Materino nasprotovanje stikom vsak drugi torek popoldne zato, ker ji ni všeč, kaj tedaj otrok počne z očetom, ni utemeljeno.

7. Otrokovo največjo korist je treba upoštevati torej tudi pri določanju obsega in načina izvajanja stikov. Izvajanje stikov med otrokom in staršem, ki ne živi z njim, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih včasih tudi znatno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba v konfliktnih situacija (kot je pričujoča) obseg in način izvajanja stikov določiti tako, da bo breme obeh roditeljev (sicer v korist otroka) čim bolj pravično, to je enakomerno porazdeljeno.

8. Očetov predlog, da bi ob petkih, kadar je stik za vikend, sina prevzel šele doma, da se lahko že pred stikom oprha in preobleče, če ima prej športno aktivnost, je sicer z njegovega vidika lahko praktičen, z vidika enakomerne porazdelitve starševske skrbi in bremen pa ni utemeljen.

9. Enako neutemeljen je po presoji pritožbenega sodišča očetov predlog, naj se stiki za počitnice med šolskim letom določijo od petka do nedelje, ne od sobote do sobote. Za to oče ni podal prav nobenega tehtnega razloga; da bi bila večina turističnih aranžmajev taka, da se začno v petek, ni kakšen splošno znan podatek. Tudi tako, kot je določeno, bo oče lahko uresničil počitniške načrte, ali pa jih bo ustrezno prilagodil. 10. Res pa je, da se poletne, glavne šolske počitnice, začnejo že zadnji teden meseca junija, in sicer se šola konča pred državnim praznikom (dan državnosti), ki je 25. junij, kar pomeni, da je vsako leto šole prostih še šest junijskih dni. Prav je, da ima tudi oče možnost enakovredno izkoristiti to priložnost za skupne počitnice s sinom, zato je pritožbeno sodišče poletnim letnim stikom dodalo še polovico tega časa. Mati temu namreč nasprotuje z neutemeljenimi razlogi, češ da se je treba pripraviti na naslednje šolsko leto in narediti plane za počitnice.

11. Pritožbi je bilo po povedanem treba delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje po pooblastilu 5. al. 358. čl. ZPP delno spremeniti in določene stike ustrezno korigirati. Kolikor pritožba ni bila utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP).