12. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenka Lipovca iz Kopra na seji dne 12. februarja 2004

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 30. do 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) se zavrne.

Obrazložitev

A.

Pobudnik izpodbija določbe 30. do 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS). Po določbi 30. člena ZDSS se (v določenih socialnih sporih) tožba vloži zoper dokončno odločbo pristojnega organa. Pobudnik navaja, da zaradi izpodbijanih določb, kljub zagotovilu sodnega varstva pravic v četrtem odstavku 15. člena, tretjem odstavku 120. člena in drugem odstavku 157. člena Ustave, v sporih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred izdajo dokončne odločbe tožbe ne more vložiti na nobeno sodišče. Pobudnik meni, da takšna ureditev, ki ne omogoča sodnega varstva tudi pred izdajo dokončne odločbe oziroma zoper akte, ki nimajo narave dokončne odločbe, neutemeljeno omejuje dostop do sodišča in odlaga sodno odločanje. Meni, da so področja, ki jih zajemajo navedene določbe ZDSS, bistveno podobna drugim področjem iz 5. člena istega zakona, za katera pa naj omejitev ne bi veljala. Zato naj bi bile izpodbijane določbe tudi v neskladju s to določbo in z 19. členom ZDSS. Izpodbijana ureditev naj bi bila zato v neskladju z že navedenimi ustavnimi členi in z drugim odstavkom 14. člena, s 15., 22. in 23. členom Ustave ter s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP).

B.

Pobudnik v več vlogah (vključno s pobudo, vpisano pod opravilno številko U-I-254/02, in zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združeno s to zadevo) daje pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 30. do 35. člena ZDSS, ki vsebujejo posebne določbe v zvezi s postopkom v socialnih sporih. Vendar po vsebini utemeljuje le neskladnost 30. člena ZDSS z Ustavo. Ustavno sodišče je pobudo zato obravnavalo le v navedenem obsegu.

ZDSS ureja pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč ter med drugim pravila postopka, po katerih socialna sodišča odločajo v sporih s področij socialne varnosti. Za katere vrste sporov gre, določa 5. člen ZDSS. Člen 30 pa določa, v katerih primerih se tožba pred socialnim sodiščem vloži zoper odločbo pristojnega organa, torej po poprej izčrpanem predhodnem postopku. Prvi odstavek 23. člena Ustave, enako kot prvi odstavek 6. člena EKČP, zagotavlja pravico do sodnega varstva. Sodno varstvo je zagotovljeno tudi v primerih, ko se poprej o pravici odloča v posebnem (upravnem) postopku, in je šele zoper dokončno odločbo mogoče vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. U-I-2/92 z dne 10. 6. 1993, OdlUS II, 52). Da je v tem posebnem postopku zagotovljena tudi pritožba, pa je odraz zahteve iz 25. člena Ustave, ki zagotavlja pravico do pritožbe. Zato pred končanjem teh postopkov ne more biti zagotovljeno sodno varstvo. Glede na navedeno so pobudnikove navedbe, da gre za omejevanje pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, neutemeljene.

Kolikor pobudnik posebej zatrjuje neskladnost s četrtim odstavkom 15. člena Ustave, s tretjim odstavkom 120. člena Ustave in z drugim odstavkom 157. člena Ustave, so ti očitki prav tako neutemeljeni. Člen 15 vsebuje splošna načela za uresničevanje in varstvo človekovih pravic in med njimi posebej zagotavlja sodno varstvo človekovim pravicam. Sodno varstvo pa je zagotovljeno tudi vsem drugim pravicam in to prav na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave. Navedena določba 120. člena Ustave je izpeljava človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, določba drugega odstavka 157. člena Ustave pa zagotavlja subsidiarno obliko sodnega varstva v upravnem sporu za primere, ko sodno varstvo z zakonom sicer ni urejeno. Za socialne spore pa to je z zakonom urejeno drugače.

Prav tako so neutemeljeni pobudnikovi očitki o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. To načelo ne pomeni, da ne bi smel zakonodajalec različnih položajev različno obravnavati. Zakonodajalec je za spore iz socialnih razmerij, ki so glede na naravo stvari enaki pogodbenim pravnim razmerjem (npr. prostovoljno zavarovanje), predvidel možnost neposrednega sodnega varstva. Za spore iz socialnih razmerij, v katerih je glede na naravo pravic, o katerih se odloča, ocenil, da so po svoji pravni naravi bližje upravnopravnim razmerjem, pa zahteval poprejšnji postopek pred pristojnimi organi. Gre torej za različne pravne položaje, ki jih zakonodajalec lahko različno uredi. Določba 22. člena Ustave je v razmerju do drugega odstavka 14. člena Ustave posebna pravica, ki zagotavlja procesna jamstva v konkretnih postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi in zagotavlja enako varstvo pravic v teh postopkih. Pobudnik posebej niti ne utemelji, zakaj naj bi šlo prav za neskladje z 22. členom Ustave. Kolikor neskladnost z njim veže na razloge, s katerimi utemeljuje neskladnost z drugim odstavkom 14. člena Ustave, pa so očitki iz istih razlogov neutemeljeni.

Pobudnik zatrjuje tudi medsebojno neskladje posameznih določb ZDSS. To bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, če bi šlo za takšna medsebojna nasprotja, ki jih z razlago zakonskih določb ne bi bilo mogoče odpraviti (2. člen Ustave). Za takšen primer pa ne gre.

Iz enakih razlogov, iz katerih so neutemeljeni očitki glede 30. člena ZDSS, so neutemeljeni tudi pobudnikovi očitki glede drugih izpodbijanih določb, ki urejajo postopek v primerih, ko je tožba vložena na podlagi 30. člena ZDSS. Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić