Jedro

Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če prosilec izpolnjuje pogoje, med drugim tudi pogoj znanja slovenskega jezika. Ne glede na predpisane pogoje pa lahko pridobi državljanstvo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 12. člena v zvezi z 10. členom zakona o državljanstvu Republike Slovenije, razen pogoja iz 5. točke 1. odstavka 10. člena navedenega zakona. Strokovna komisija iz 3. odstavka 10. člena navedenega zakona je s tožnikom dvakrat opravila razgovor in obakrat ugotovila, da uporablja le nekaj slovenskih besed in še te s tujim naglasom, zaradi česar je komisija ugotovila, da prosilec ne obvlada slovenščine v toliki meri, da bi mogel z drugimi komunicirati ter ne izpolnjuje pogoja po 5. točki 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke po 3. točki 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih, ker v postopku do izdaje odločbe ni ravnala po pravilih postopka, zaradi česar dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in je bil iz ugotovljenih dejanskih okoliščin napravljen nepravilen sklep o dejanskem stanju, v posledici česar je tožena stranka izdala negativno odločbo. Nepravilno postopanje tožene stranke je v tem, da ni upoštevala vloge tožnika z dne 3.9.1993, torej v času pred izdajo odločbe, s katero je prekvalificiral svojo prošnjo za sprejem v državljanstvo po 13. členu zakona o državljanstvu. V tej dopolnjeni vlogi je v navedbah in vlogi priloženih listinah prikazal pristno in iskreno povezanost s Slovenijo in z državljani te dežele, v kateri je bil rojen kot sin Slovenke in državljanke Slovenije in da zaradi spleta okoliščin in takrat veljavnega pravnega reda ni bil že ob rojstvu vpisan v državljansko evidenco takratne SR Slovenije. Že od rane mladosti, odkar se je zavedal svoje identitete, se je prišteval za slovensko narodnost, kar izhaja tudi iz listinskih dokazov, priloženih dopolnilni vlogi z dne 3.9.1993, in sicer iz osebnih podatkov v indeksu kolegija Višje pomorske šole, delavske knjižice, oziroma osebne izkaznice, kakor tudi iz potne listine izdane od bivše SFRJ. Vseh teh okoliščin tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala, zaradi česar je dejansko stanje napačno ugotovila. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov, specificiranih v tožbi z zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov v upravnih spisih in iz izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo po 2. odstavku 12. člena v zvezi z 10. členom zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I). Tožena stranka odloča o sprejemu v državljanstvo po navedenih zakonitih določbah, če prosilec izpolnjuje vse predpisane pogoje. Sodišče se strinja z razlogi v izpodbijani odločbi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke 1. odstavka 10. člena navedenega zakona, saj ta ugotovitev temelji na dvakratnem preizkusu tožnikovega znanja slovenskega jezika po strokovni komisiji iz 3. odstavka 10. člena navedenega zakona. Ob ugotovitvah komisije, da tožnik zna le nekaj besed, ki ne zadostujejo za sporazumevanje z okolico, je pritrditi razlogom tožene stranke, da ne izpolnjuje vseh pogojev iz 10. člena navedenega zakona, predpisanih za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

Prav tako ni sprejemljiv tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila postopka in pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje, ker ni upoštevala vloge tožnika z dne 3.9.1993, s katero je prekvalificiral svojo prošnjo za sprejem v državljanstvo po 13. členu navedenega zakona. Tožena stranka očitno te vloge sploh ni štela za spremembo zahtevka in to po presoji sodišča utemeljeno, saj samo navedba 13. člena ne pomeni, da gre za spremembo zahtevka, če ta po svoji vsebini to ni in je vloga tudi sicer označena kot dopolnilna vloga. Dejanska podlaga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu zakona je namreč druga. Ne glede na pogoje iz 10. člena zakona se namreč z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Predhodno pa mora dati mnenje Vlada Republike Slovenije.

Na podlagi navedenega je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške (61. člen ZUS).

Določbe ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).