Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27407/2013 z dne 28. 2. 2013 in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka.

2. Toženka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica bi morala primarno uveljavljati zahtevek zoper glavno dolžnico X. d.o.o. V postopku se ni ugotavljalo, koliko primarna dolžnica dolguje tožnici, niti se ni preverjala veljavnost podlage tožničine terjatve. Odprto je ostalo vprašanje zapadlosti oziroma možnosti prenehanja terjatve. Ni bilo ugotovljeno, ali so bile kreditne pogodbe in menične izjave podpisane s strani oseb, ki so imele mandat za zastopanje družbe. Zgolj ugotovitev, da je primarna dolžnica v stečaju, še ne pomeni, da terjatve od nje ni mogoče izterjati. Morebiti se lahko zgodi, da ima tožnica ločitveno pravico, kar pomeni, da bo njena terjatev v celoti poplačana. Ker tožničina terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha šele z zaključkom stečajnega postopka, bi morala počakati na razplet tega postopka. Postavlja se vprašanje, ali je zaveza poslovodstva, ki je vodilo posle stečajnega dolžnika, nemoralna ali v nasprotju s prisilnimi predpisi. Ker toženkin namen ni bil očiten, bi moralo sodišče preveriti kavzo teh pogodb. Ker je vsebina zaveze nejasna, bi bilo za presojo treba odgovoriti na vprašanje, ali se je toženka zavezala kot porok ali kot pristopnik k dolgu. V sodbi manjka pojasnilo glede višine terjatve. Iz sodbe nekako izhaja, da je višina nesporna, a temu ni tako. Sodišče ni izvedlo preračuna aktualnega dolga, niti ni pojasnilo, od kod dokazi o utemeljenosti tako visokega zahtevka. Gre za neke vrste sodbo presenečenja, saj je očitno, da se višina terjatve kar domneva, to pa ni dopustno. Gre tudi za vprašanje pravilnosti obrestovanja. Iz sodbe ni jasno, ali je tožnica pravilno obrestovala svoj zahtevek ali gre pri zahtevku za kapitalizirano glavnico in kakšne obresti je tožnica naračunala. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni utemeljen očitek o izostanku odgovora na toženkin ugovor o neveljavnosti kreditnih pogodb, ker naj jih ne bi podpisala oseba, upravičena za zastopanje kreditojemalca. Razlogi so podani v 16. točki obrazložitve. Ker jim pritožba obrazloženo ne nasprotuje, jih ni treba ponavljati.

6. Ker toženka ni ugovarjala tožbeni trditvi o višini terjatve, v sodbi ni bilo treba natančneje razčlenjevati, ali je ta trditev dokazana. Zgolj s postavljanjem dvoma v pravilnost izračuna, ne da bi zatrjevala njegovo nepravilnost in to trditev tudi obrazložila, pritožba ne more uspeti.

7. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.

8. Zbrano procesno gradivo ne daje opore za dvom, da se je toženka zavezala kot porok. Katere okoliščine naj bi vzbujale dvom o obidu prisilnih predpisov ali kršitvi moralnih norm, pa pritožba tudi ni navedla.

9. Sodba se ni dolžna opredeliti o pravnih vprašanjih, ki jih pravdni stranki nista izpostavili in ki jih sodišče ni bilo dolžno preveriti po uradni dolžnosti (v okviru tretjega odstavka 3. člena ZPP). Ob robu pritožbeno sodišče dodaja, da niti sodba niti vodenje postopka, razvidno iz spisa, ne dajejo podlage za dvom, da zadeva ni bila obravnavana, kot je treba.

10. Po presoji, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).