Jedro

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pri izračunu subvencije pravilno upoštevalo velikost stanovanja 30 m², ker je tožnica samska oseba. Za upoštevanje dejanske površine, ki je večja od 30 m², zato ni nobene podlage, kakor tudi ne za upoštevanje še drugih okoliščin pri izračunu subvencije. Tako ni mogoče upoštevati dejanske površine v izmeri 80 m² niti razlogov, zaradi katerih ima tožnica v najemu večje stanovanje, kakor tudi ne drugih okoliščin, na katere se sklicuje pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. 12300-2128/2020-3 z dne 2. 11. 2020 ter odločba Centra za socialno delo Gorenjska št. 1231-17989/2020-31887/3 z dne 10. 8. 2020 v 1. točki izreka glede višine subvencije in da se toženi stranki naloži, da je dolžna višino subvencije najemnine določiti s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Hkrati je sklenilo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica sama in po pooblaščenki zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v postopku na prvi stopnji sodišče seznanila, da je pri Centru za socialno delo Gorenjska vložila vlogo za dodelitev subvencije najemnine za tržno stanovanje. Tožnico so namreč deložirali iz njenega doma, nato se je obrnila na Občino Bled, kjer so ji odgovorili, da neprofitnih stanovanj nimajo. Glede na to, da gre za Bled, da stanovanj ni, so tržne najemnine visoke. Uspela je najeti stanovanje na Cesti ... za ceno 500,00 EUR mesečno. Stroški znašajo še dodatnih 200,00 EUR. Tožnica se tako s preostankom sredstev ne more preživljati. Upravni organ je tožnici priznal površinski normativ 30 m², medtem ko dejanska površina stanovanja znaša 80 m², pri sami izbiri stanovanja pa ni imela prostih rok. Manjših stanovanj namreč na trgu ni, sploh ne BledU, saj lastniki taka stanovanja oddajajo kot apartmaje turistom in ne najemnikom. Kot priznano neprofitno najemnino je upoštevanih 3,00 EUR na kvadratni meter. Poleg navedenega v konkretnem primeru ne gre za neprofitno stanovanje, temveč klasični profitni najem. Kot najvišjo tržno najemnino za kvadratni meter v regiji se navaja 5,5 EUR, kar ne drži, saj so tržne cene bistveno višje. Že v konkretnem primeru znaša najemnina 6,25 EUR na kvadratni meter, dogovorjena cena med tožnico in lastnikom stanovanja pa je nizka glede na stanje tega trga. Ne strinja se, da znaša tržna najemnina za Gorenjsko 5,5 EUR na kvadratni meter. Posledično je napačno izračunana subvencija kot razlika med priznano neprofitno najemnino in zmožnostjo plačila oziroma razlika med priznano tržno najemnino v regiji in priznano neprofitno najemnino.

3. V pritožbi tožnica sama navaja, da je tožena stranka kriva za njeno situacijo, ker je s svojim ravnanjem dopustila, da se je znašla na cesti in brez vsega. Zaradi nedopustnega ravnanja delavke pristojnega centra za socialno delo je še vedno brez vsega in žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža. Zaradi nedopustno nizke subvencije najemnine je v silni čustveni stiski, kdaj ji bo najemodajalka odpovedala pogodbo zaradi nezmožnosti plačevanja. Predlaga ugoditev pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi pravnimi in dejanskimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. 12300-2128/2020-3 z dne 2. 11. 2020, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopno odločbo št. 1231-17989/2020-31887/3 z dne 10. 8. 2020. S slednjo odločbo je Center za socialno delo Gorenjska odločil, da je tožnica upravičena do subvencionirane tržne najemnine za tržno stanovanje v višini 142,08 EUR mesečno za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 7. 2021. V tej zadevi je sporna višina subvencije najemnine.

7. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS) v 28. členu določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dohodka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno-varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Subvencija najemnine se določi v višini, kot določa zakon, ki ureja stanovanjska razmerja. Navedeni predpis tako odkazuje na uporabo Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami, v nadaljevanju: SZ-1). Ta v četrtem odstavku 121. člena določa, da se subvencija k plačilu za tržno najemnino izračuna od površine stanovanja, določene v tretjem odstavku 121. člena tega zakona, ki določa, da se za določitev subvencionirane najemnine pri izračunavanju višine neprofitne najemnine upošteva dejanska površina stanovanja, ki jo najemnik zaseda, vendar ne večja kot znaša primerna površina glede na število oseb po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. V prvem odstavku v zvezi s petim odstavkom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 14/2004 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) v najem je določeno, da površinski normativ za samsko osebo znaša 30 m². To pomeni, da pri odločanju glede višine subvencije najemnine za tržno stanovanje ni bistvena dejanska velikost stanovanja, pač pa je pomembna površina, ki je glede na število oseb določena v Pravilniku.

8. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pri izračunu subvencije pravilno upoštevalo velikost stanovanja 30 m², ker je tožnica samska oseba. Za upoštevanje dejanske površine, ki je večja od 30 m² zato ni nobene podlage, kakor tudi ne za upoštevanje še drugih okoliščin pri izračunu subvencije. Tako ni mogoče upoštevati dejanske površine v izmeri 80 m² niti razlogov, zaradi katerih ima tožnica v najemu večje stanovanje, kakor tudi ne drugih okoliščin, na katere se sklicuje pritožba.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da tržna najemnina, ki je za posamezne regije v Sloveniji določena v Pravilniku o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 66/07 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) znaša za Gorenjsko 5,5 EUR in ne 6,50 EUR, kot zatrjuje pritožba.

10. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje sta tudi zneska neprofitne in priznane tržne najemnine kot podlaga za izračun subvencije določena s predpisi in ne predstavljata dejanske najemnine, ki jo plačuje najemnik. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je ob upoštevanju vseh relevantnih podatkov subvencijo tudi pravilno izračunalo ter še podrobno sam izračun obrazložilo.

11. Subvencija tržne najemnine je sestavljena iz dveh delov. Prvi je izračunan kot razlika med priznano neprofitno najemnino in zmožnostjo plačila, ki se izračuna kot razlika med ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za 30 % in minimalnim dohodkom. V konkretnem primeru razlika med priznano neprofitno najemnino (90,00 EUR) in zmožnostjo plačila tožnice v višini 22,92 EUR, znaša 67,08 EUR in ne presega 80 % priznane neprofitne najemnine. Drugi del pa predstavlja razliko med priznano tržno najemnino v regiji, ki znaša 165,00 EUR in priznano neprofitno najemnino (90,00 EUR), kar znaša 75,00 EUR. Skupen znesek izračune subvencije (67,08 EUR + 75,00 EUR) za tržno najemnino za tožnico tako znaša 142,08 EUR, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in pred tem toženec.

12. Ker se subvencija najemnine določi v višini, kot določa SZ-1, ter pri tem upošteva še Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. l. RS, št. 131/03 s spremembami, v nadaljevanju: Uredba), Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 127/04) ter že citirane določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in določbe Pravilnika o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj, ni nobene pravne podlage za priznanje subvencije na podlagi dejanskega plačila najemnine oziroma v višjem znesku, kot je bila tožnici priznana z izpodbijanima odločbama, ne glede na situacijo, v kateri se je tožnica znašla. Ob upoštevanju vseh navedenih kriterijev za izračun subvencije, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je subvencija v višini 142,08 EUR določena v pravilni višini ter da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti. Na podlagi prvega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) je zato utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

13. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in ob upoštevanju odločbe opr. št. BPP 370/2021 z dne 30. 9. 2021 sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.