Jedro

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil. Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožbeni postopek se nadaljuje.

II. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

K točki I izreka:

1. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 7. 12. 2023 prekinilo pritožbeni postopek do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in petega odstavka 62. člena ZIZ. Ustavno sodišče je o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo s sklepom U-I-11/24-5, U-I-12/24-5, U-I-13/24-5 z dne 14. 3. 2024, s katerim je zahtevo zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je o očitkih o protiustavnosti izpodbijane ureditve ZIZ na podlagi vsebinsko praktično enake zahteve Višjega sodišča v Mariboru odločilo že z odločbo U-I-192/23 z dne 1. 2. 2024, s katero je ugotovilo, da drugi odstavek 61. člena ZIZ in peti odstavek 62. člena ZIZ nista v neskladju z Ustavo. Ker je s sprejetjem odločitve Ustavnega sodišča o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti prenehal razlog za prekinitev pritožbenega postopka, je sodišče druge stopnje sklenilo, da se pritožbeni postopek nadaljuje.

K točki II izreka:

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 9. 2023 zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 48373/2023. Svojo odločitev je oprlo na stališče, da je dolžnik v ugovoru sicer zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal uveljavljani terjatvi, vendar zanje ni ponudil nobenih dokazov, zaradi česar ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

3. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil dolžnik. Ponovil je ugovorne navedbe o tem, da je bil upnik v vlogi najemodajalca za stroj - mini bager, ki pa je bil v mesecu maju 22 dni v okvari in ni bil v funkciji. Kljub temu in čeprav je bil upnik po pogodbi mini bager dolžan servisirati ter je bilo z njim dogovorjeno, da se v tem času najemnina ne bo zaračunala, je upnik zaračunal polno mesečno najemnino. Dodatno je pojasnil še korespondenco z upnikom v zvezi s servisom mini bagra in v dokaz predložil elektronsko sporočilo. Stroškov pritožbe ni priglasil. 4. Upnik je v odgovoru na pritožbo izpostavil, da dolžnik v ugovoru za svoje navedbe ni ponudil nobenih dokazov, pritožbi priložen dokaz pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Sodišče prve stopnje je zato ugovor utemeljeno zavrnilo kot neobrazložen. V odgovoru na pritožbo je navedel tudi vsebinske razloge, s katerimi je nasprotoval utemeljenosti dolžnikovega ugovora. Predlagal je zavrnitev dolžnikove pritožbe in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora (peti odstavek 62. člena ZIZ). Ugovor, s katerim dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v delu, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, se šteje za obrazložen (s tem pa tudi za utemeljen1), če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Če temu ne zadosti, sodišče neobrazložen ugovor zavrne (peti odstavek 62. člena ZIZ).

7. Pravilna, sicer pa pritožbeno neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik za svoje ugovorne navedbe, s katerimi je nasprotoval uveljavljani terjatvi2, v ugovoru ni ponudil nobenih dokazov. Pravilen je tudi na to ugotovitev vezan zaključek, da dolžnikov ugovor ni obrazložen (drugi odstavek 61. člena ZIZ) in posledično tudi ne utemeljen (peti odstavek 62. člena ZIZ).3 Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil. 8. Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega neobrazloženega ugovora je tako skladna z določbo petega odstavka 62. člena ZIZ, zaradi česar je sodišče druge stopnje, potem ko tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K točki III izreka:

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasil le upnik, ki pa jih mora kriti sam. Z odgovorom na pritožbo namreč ni prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zaradi česar stroškov, ki so mu v zvezi z njim nastali, ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek in jih ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. drugi in peti odstavek 62. člena ZIZ. 2 Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil upnik v vlogi najemodajalca za mini bager, ki je bil v mesecu maju 22 dni v okvari in ni bil v funkciji. Kljub temu, da je bil po pogodbi mini bager dolžan servisirati upnik in kljub temu, da je bilo dogovorjeno, da se v tem času najemnina ne bo zaračunala, pa je upnik zaračunal celo najemnino. 3 Sodišče prve stopnje se je, glede na to da je dolžnik nasprotoval obstoju same terjatve in s tem torej sklepu o izvršbi nasprotoval v delu, v katerem mu je naloženo plačilo upnikove terjatve, v zvezi s presojo obrazloženosti ugovora sicer zmotno sklicevalo na drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ namesto na drugi odstavek 61. člena ZIZ, v zvezi s presojo utemeljenosti ugovora in podlago za njegovo zavrnitev pa na četrti odstavek 58. člena ZIZ namesto na peti odstavek 62. člena ZIZ. Vendar navedeno na pravilnost končne odločitve o zavrnitvi ugovora ni imelo vpliva.