Jedro

Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.

Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.

Izrek

Pritožbi obsojenega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo o predlogu državnega tožilstva v postopku t. i. neprave obnove kazenskega postopka na podlagi drugega odstavka 407. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pod točko I. je predlogu državnega tožilstva ugodilo in obsojenemu kazni, izrečene s pravnomočnimi sodbami Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 47603/2012 z dne 27.11.2012 ter II Ks 26777/2013 z dne 16.6.2014 ter VII K 18846/2014 z dne 24.6.2014 združilo in obsojenemu izreklo enotno kazen dve leti in deset mesecev zapora. Odločilo je, da se v izrečeno enotno kazen všteje v celoti prestana kazen po sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 47603/2012 in IV K 26777/2013 ter delno prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 18846/2014. Pod točko II. je zavrnilo predlog državnega tožilstva za izrek enotne kazni tudi po sodbah Okrajnega sodišča v Trbovljah K 149/2007 z dne 20.7.2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 120/2007 z dne 3.10.2007 ter po dveh sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani in sicer II Ks 86889/2010 z dne 24.1.2011 in II K 7314/2013 z dne 17.10.2013. 2. Zoper sodbo se je pritožil obsojeni in uveljavljal, da je izpodbijana sodba nerazumljiva in kontradiktorna, torej iz pritožbenega razloga po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi odločbe o kazenski sankciji.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da izrek sodbe, kakor tudi njena obrazložitev v delu, ko je sodišče ugodilo predlogu in izreklo enotno kazen, nista razumljivi. V izreku izpodbijane sodbe je vsaka od pravnomočnih sodb specificirana na način, da je navedeno sodišče, ki je sodbo izdalo, opravilna številka zadeve, datum izdaje sodbe in datumi pravnomočnosti, če je bila zoper sodbo vložena pritožba, pa tudi navedba višjega sodišča, ki je pritožbo obravnavalo, opravilna številka zadeve in datum izdaje sodbe na višjem sodišču. Vsi navedeni podatki so potrebni zato, da je mogoče natančno določiti, o katerih sodbah je bilo odločeno v postopku t. i. neprave obnove. Dalje je v izreku izpodbijane sodbe navedena višina kazni, ki je bila obsojencu izrečena z vsako od pravnomočnih sodb. Tudi navedeni podatek je bistven zato, da je mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjsko sodišče pri izreku enotne kazni upoštevalo t. i. asperacijsko pravilo, to je, da je enotna kazen višja od vsake posamične kazni in nižja od seštevka teh kazni. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je k navedenemu dodano zgolj še kaznivo dejanje, ki ga je bil obsojeni s posamezno pravnomočno sodbo spoznan za krivega.

5. Obsojenemu so bile, kot navedeno, z izpodbijano sodbo združene kazni po treh pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani in sicer IV K 47603/2012, VII K 18846/2014 in II Ks 26777/2013 (pritožbeno sodišče v obrazložitvi zaradi jasnosti navaja zgolj opr. št. zadev). Že pri izreku pravnomočnih kazni po sodbah VII K 18846/2014 in II Ks 26777/2013 so bile upoštevane obsojencu predhodno izrečene pravnomočne kazni. Navedeno pomeni, da so bile obsojenemu z izpodbijano sodbo dejansko združene kazni tudi po sodbah II K 1306/2014 in II K 45861/2013, ki ju je obe izreklo Okrajno sodišče v Ljubljani in sta bili upoštevani pri izreku enotne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 18846/2014. V sodbi II Ks 26777/2013 pa sta bili upoštevani pravnomočno izrečeni kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 26777/2013 in po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 43176/2012. Navedeno pomeni, da je bilo obsojencu z izpodbijano sodbo dejansko izrečena enotna kazen po treh meritornih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani in treh meritornih sodbah Okrajnega sodišča v Ljubljani, torej skupno za šest pravnomočnih sodb.

6. Iz izreka izpodbijane sodbe dalje izhaja, da se obsojencu v izrečeno enotno kazen dve leti in deset mesecev zapora vštejeta v celoti prestani kazni po dveh sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani in sicer IV K 47603/2012 (osem mesecev zapora) in IV K 26777/2013 (osem mesecev zapora). Prav tako se v izrečeno kazen všteje delno prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 18846/2014, ki jo je obsojeni začel prestajati 4. junija 2015, torej letos. V izrečeno enotno kazen dve leti in deset mesecev zapora se tako všteje 16 mesecev že prestane kazni in del kazni, ki jo obsojeni prestaja od 4. junija letos. Iz navedenega tako izhaja, da obsojeni neutemeljeno uveljavlja, da iz izreka izpodbijane sodbe ni jasno, ali je v enotni kazni upoštevana tudi kazen po sodbi II Ks 26777/2013. 7. Glede sodbe II Ks 26777/2013 pritožnik tudi brezuspešno uveljavlja, da mu je bila pri izreku enotne kazni, izrečena višja kazen, kot je seštevek posamičnih kazni. Pravilnost pravnomočne sodbe in višine v pravnomočni sodbi izrečene kazenske sankcije ne more biti predmet preizkusa v postopku t. i. neprave obnove. Kljub temu pritožbeno sodišče obsojencu pojasnjuje, da je seštevek obeh kazni, ki sta bili upoštevani pri izreku pravnomočne sodbe II Ks 26777/2013 trinajst mesecev zapora, obsojenemu pa je bila s to sodbo izrečena kazen eno leto zapora, torej pravilo o asperaciji ni bilo prekršeno.

8. Pod točko II. izreka izpodbijane sodbe je bil zavrnjen predlog za združitev enotnih kazni tudi po dveh sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani in sicer II Ks 86889/2010 in II K 7314/2013 ter po eni sodbi Okrajnega sodišča v Trbovljah K 149/2007. 9. Iz navedenega tako izhaja, da je izrek izpodbijane sodbe o tem, katere kazni po pravnomočnih sodbah so bile upoštevane pri izreku enotne kazni, glede katerih pravnomočnih sodb pa je bil predlog za izrek enotne kazni zavrnjen, razumljiv. Enako velja v tem delu tudi glede obrazložitve, ki je skladna z izrekom sodbe. V izreku sodbe je navedeno, po katerih predhodno izrečenih sodbah je bila obsojencu sedaj izrečena enotna kazen, za katere predhodno izrečene sodbe pa je bil predlog zavrnjen. V obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje določno in jasno pojasnilo razloge za svojo določitev.

10. Pritožnik pa utemeljeno graja obrazložitev izpodbijane sodbe glede odmere višine enotne kazni. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih navedlo, da je pri izreku enotne kazni kot obteževalno okoliščino upoštevalo obsojenčevo predkaznovanost zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj je bil s sodbami, katerih kazni so bile združene v izpodbijani sodbi, trikrat spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zoper premoženje, upoštevalo pa je tudi težo storjenih kaznivih dejanj in stopnjo obsojenčeve krivde. Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje je zmotno. Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanju kazni iz pravnomočnih sodb z izrekanjem ene same kazni za dejanje v steku, namreč izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi tistih obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim poudarja, da se mora sodišče tudi pri izreku in odmeri enotne kazni seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami, jih ovrednotiti in nato izreči enotno kazen, v obrazložitvi pa povedati, katere okoliščine je upoštevalo pri odmeri kazni (osmi odstavek 364. člena ZKP). Enotna kazen za kaznivo dejanje v steku mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka, biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do celotne obsojenčeve kriminalne dejavnosti.

11. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenega ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Le to bo moralo v ponovljenem postopku ponovno odločiti o predlogu državnega tožilstva za izrek enotne kazni ter pri svoji odločitvi upoštevati vse okoliščine, na katere opozarja ta odločba in svojo odločitev ustrezno obrazložiti.