Jedro

Tudi če pravdna stranka niti po opominu ne plača premalo plačane sodne takse za pritožbo zoper v postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti izdano sodbo zaradi odpovedi, ni mogoče uporabiti določbe čl. 497/III ZPP in šteti pritožbe za umaknjeno, saj v ZPP ni drugače določeno.

Če je pravdna stranka z opominom pozvana (le) k dopolnitvi premalo plačane sodne takse za pritožbo, mora to biti v opominu opredeljeno navedeno.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 14.700,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 9. 2002, opr. št. II Pg 161/99-26 izreklo, da se pritožba tožeče stranke zoper sodbo zaradi odpovedi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 161/99 z dne 18. 6. 2002 šteje za umaknjeno.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo takole: "Tožeča stranka S. d.o.o. Š. L. je dne 21.8.2002 vložila pritožbo zoper Sodbo zaradi odpovedi z dne 18.6.2002, zaradi plačila 35.803,40 SIT s pp. Pritožbi ni predložila dokazila o plačilu celotne sodne takse za pritožbo v znesku 20.400,00 SIT, temveč je plačala takso le v višini 10.200,00 SIT.

Na podlagi IV. odst. 26. člena Zakona o sodnih taksah je sodišče poslalo tožeči stranki opomin za plačilo manjkajoče sodne takse za pritožbo skupaj z opominsko takso 14.450,00 SIT.

Na opominu je sodišče tožečo stranko opozorilo, da mora dokazilo o plačilu sodne takse poslati sodišču v roku 15 dni, kot tudi na posledice, določene v 29. členu Zakona o sodnih taksah in na posledice, določene v II. odstavku 497. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da se bo štelo, da je pritožbo umaknila, če takse ne bo plačala na podlagi opomina v roku 15 dni od dneva vročitve opomina.

Tožeči stranki je bil opomin vročen dne 2.9.2002. Tožeča stranka sodišču dokazila o plačilu manjkajoče sodne takse za pritožbo ni predložila, zaradi česar se šteje, da takse ni plačala.

Po določbi II. odst. 497. člena ZPP se tako tudi šteje, da je tožeča stranka v izreku sklepa navedeno pritožbo umaknila." Tožeča stranka z dne 4. 10. 2002 pravočasno vloženo pritožbo (s prilogama A7-8) izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Na pritožbenih stroških tožeča stranka priglaša: "prejem sklepa 20 tč"; "pritožba 125 tč"; "sodna taksa"; "sodna taksa 5.100 SIT (sodba)"; "ptt 200 SIT".

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa res ni izdalo pravilno, saj ga je ob napačni razlagi čl. 497 ZPP napačno oprlo prav na čl. 497/III (pomotoma II) ZPP.

Ker čl. 496/III ZPP določa napoved pritožbe le glede sodbe iz čl. 496/I ZPP, sodišče prve stopnje pa je v tem postopku v gospodarskem sporu (čl. 481/I, tč. 2 ZPP) majhne vrednosti (čl. 495/I ZPP) izdalo sodbo zaradi odpovedi z dne 18. 6. 2002, opr. št. II Pg 161/99 po čl. 455 ZPP, tožeči stranki ni bilo treba napovedati pritožbe, temveč je lahko pritožbo zoper cit. sodbo prve stopnje vložila takoj.

Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo tožeče stranke tako ni mogla nastati ob napovedi pritožbe (čl. 497/II ZPP), ampak je nastala takrat, ko je bila pritožba vložena (čl. 4/(2), tč. 1 Zakona o sodnih taksah (ZST (Ur. l. SRS, št. 1/90 in Ur. l. RS, št. 14/91-93/01))).

Zato, in ker v ZPP ni drugače določeno, pa zaradi neplačila "manjkajoče" oz. premalo plačane sodne takse za pritožbo tudi ni bilo mogoče uporabiti čl. 497/III ZPP in šteti pritožbe tožeče stranke za umaknjeno, saj se po cit. določbi ZPP šteje, da je (pravdna) stranka umaknila napoved pritožbe (in ne pritožbo), če ne plača predpisane (sodne) takse za pritožbo niti po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah in niso podani pogoji za oprostitev.

Ker po povedanem tožeči stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pri sodišču druge stopnje, je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/II, tč. 8 ZPP, na katero pazi sodišče druge stopnje že po uradni dolžnosti (čl. 366 v zv. s čl. 350/II ZPP).

Podana pa je tudi (smiselno) uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/I ZPP.

Po ugotovitvi, da z ob vložitvi pritožbe (dne 21. 8. 2002) izkazanim plačilom sodne takse (v sodnih kolkih) v znesku 10.200,00 SIT predpisana sodna taksa za pritožbo ni v celoti plačana, bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno le, če bi z opominom z dne 23. 8. 2002, opr. št. II Pg 161/99 (čl. 26 ZST) pozvalo tožečo stranko k doplačilu premalo plačane sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje pa tega ni storilo in je s cit. opominom pozvalo tožečo stranko (kar) k plačilu "sodne takse za pritožbo v gospodarskih sporih majhne vrednosti": redne takse v znesku 10.200,00 SIT in takse za opomin v znesku 4.250,00 SIT; "skupaj torej 14.450,00 SIT".

Ker tožeča stranka očitno ni vedela, da predpisane sodne takse za pritožbo ni plačala v celoti, še zlasti, če je utemeljena njena pritožbena trditev: "Preden je tožeča stranka pritožbo poslala naslovnemu sodišču, je po telefonu preverila višino sodne takse za pritožbo. Pooblaščenki upnika je bilo sporočeno, da taksa znaša 10.200 SIT, in taksa v tolikšnem znesku je bila tudi priložena pritožbi.", bi sodišče prve stopnje lahko popravilo svojo napako tako, da bi (vsaj) odgovorilo na dne 2. 9. 2002 (istega dne je bil tožeči stranki vročen tudi cit. opomin sodišča prve stopnje) vloženo vlogo ("Predložitev dokazila o plačilu sodne takse") tožeče stranke, s katero mu je tožeča stranka "posredovala dokazilo (fotok. prve strani pritožbe), da je bila sodna taksa v višini 10.200,00 sit za pritožbo zoper sodbo plačana in priložena k pritožbi", ter obrazložilo svoj opomin, ali pa da bi izdalo odločbo o odmeri (sodne) takse (čl. 27/ (1) ZST).

Toda sodišče prve stopnje tudi tega ni storilo in tako ni tožeče stranke z ničemer opozorilo oz. poučilo, da je bila s cit. opominom pozvana le k doplačilu premalo plačane sodne takse za pritožbo, in ne k plačilu (neplačane (celotne)) predpisane sodne takse za pritožbo.

Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 365/tč. 3, 366 in 354/I ZPP).

Ker je bila pritožba tožeče stranke uspešna, ji mora tožena stranka povrniti stroške tega pritožbenega postopka v znesku 14.700,00 SIT (čl. 165/II in III v zv. s čl. 154/I ZPP). Stroški so: nagradi pooblaščenki tožeče stranke za "prejem sklepa" v znesku 2.000,00 SIT (20 (odv.) tč. x 100,00 SIT (Tar. št. 33/7. Odvetniške tarife (OT))) in za sestavo pritožbe v znesku 12.500,00 SIT (125 (odv.) tč. x 100,00 SIT (Tar. št. 16/1. OT)) ter izdatek za ptt v znesku 200,00 SIT (čl. 15/II OT).

Tožeča stranka pa ni upravičena do povrnitve (plačane) sodne takse za pritožbo, saj sodna taksa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z ZST ni predpisana.

V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo ravnati po ustreznih določbah ZST o izdaji odločbe o odmeri (sodne) takse oz. o izterjavi neplačane (sodne) takse ter ZPP o postopku s pritožbo.