Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo o ugovoru brez pridobitve izvedenskega mnenja izvedenca ustrezne stroke. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). K izdaji začasne odredbe je treba v družinskih zadevah pristopati restriktivno, postopek pa je hiter in skrajšan. Sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Sodišče v postopku zavarovanja ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, ampak ko ugotovi, katere trditve udeležencev v postopku so verjetnejše. Za odločitev o ugovoru zato prvemu sodišču ni bilo treba čakati na izvedensko mnenje kliničnega psihologa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Kranju II N 0001/2020 se glede poteka stika med predlagateljem A. A. in mladoletnim otrokom B. B. v I. točki izreka spremeni tako, da stiki potekajo vsak torek in četrtek od 15.30 ure do 18.30 ure ter vsak konec tedna en dan, enkrat v soboto, naslednjič v nedeljo ter izmenično tako naprej, to pa od 9. do 18. ure, na način, da za prevoz otroka na stike k očetu poskrbi nasprotna udeleženka C. C., predlagatelj pa po zaključku stika otroka vrne na dom nasprotne udeleženke.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 7. 2020 in ta sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz II. točke sklepa prvega sodišča. V ostalem je ostal sklep o začasni odredbi z dne 22. 7. 2020 nespremenjen.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se ugovor v celoti zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da gre za odločitev presenečenja, saj je prvo sodišče odločilo brez mnenja izvedenca ustrezne stroke. Nasprotna udeleženka posesivno navezuje sina nase in mu omejuje nujno potrebne stike z očetom. Njene navedbe, da naj bi bil Nejc ogrožen s tem, ko mora prespati pri očetu, so ena od njenih manipulacij. Sin je na predlagatelja navajen. Ravnanje nasprotne udeleženke je usmerjeno v odtegovanje sina predlagatelju. Prvo sodišče je brez pravih argumentov spremenilo stike tako, da preko noči več ne potekajo. O tem bi lahko podal mnenje le izvedenec klinične psihologije. Sprememba začasne odredbe je še dodatna omejitev že sicer okrnjenih stikov. V postopku bi moralo sodišče ugotavljati predvsem koristi mladoletnega sina, ki za svoj osebnostni razvoj potrebuje pristne stike z očetom. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, ki bi podprl njegovo odločitev. Sprememba začasne odredbe bi bila možna le tedaj, če bi bil otrok brez sodne intervencije ogrožen. O tem se prvo sodišče ni opredelilo. Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih zadevah. V tovrstnih sporih imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev. Nasprotna udeleženka niti vsebinsko ni zapolnila pojma spremenjenih okoliščin, ki bi morale nastopiti po izdaji prve začasne odredbe. Za izpodbijano spremembo začasne odredbe sodišče tudi ni imelo ustrezne strokovne podlage.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je delno spremenilo začasno odredbo z dne 22. 7. 2020 o začasni ureditvi stikov med predlagateljem in sinom tako, da je stike z nočitvijo od sobote do nedelje vsak drug konec tedna nadomestilo z enodnevnimi stiki ob sobotah (vsako prvo in tretjo v mesecu) in ob nedeljah (vsako drugo in četrto v mesecu). Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da je do stika s prenočitvijo otroka pri očetu prišlo zgolj trikrat, pri čemer je ocenilo, da je pri otroku izkazana težava, ki se odraža v njegovi stiski kot posledici prenehanja življenjske skupnosti staršev (kar smiselno pomeni, da je v tem vzrok, da se na prenočevanje pri očetu še ni navadil). Prvo sodišče je navedlo, da je svoj sklep o začasni odredbi ob odločanju o ugovoru spremenilo delno na predlog nasprotne udeleženke, delno pa po uradni dolžnosti (slednje v izrek sklepa sicer ne sodi), vendar pa v tovrstnih postopkih ni nobene potrebe, da se odločanje sodišča o istem spornem razmerju cepi na dva dela, to je na odločanje po uradni dolžnosti in na odločanje v sklopu obravnave ugovora udeleženca postopka. Zaradi varstva otrokovih koristi (četrti odstavek 7. člena Družinskega zakonika – DZ in drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1) lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče tudi potrebne ukrepe ali jih spremeni, to pa ves čas postopka (prvi odstavek 160. člena DZ) ter ne glede na trditveno podlago in predloge udeležencev, saj nanje ni vezano (7. člen ZNP-1).

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo o ugovoru brez pridobitve izvedenskega mnenja izvedenca ustrezne stroke. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). K izdaji začasne odredbe je treba v družinskih zadevah pristopati restriktivno, postopek pa je hiter in skrajšan. Sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Sodišče v postopku zavarovanja ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, ampak ko ugotovi, katere trditve udeležencev v postopku so verjetnejše. Za odločitev o ugovoru zato prvemu sodišču ni bilo treba čakati na izvedensko mnenje kliničnega psihologa.

7. V ugovornem postopku je prvo sodišče v bistvu sledilo mnenju CSD, z dne 11. 1. 2021, ki je izpostavil, da je glede na stresno situacijo za otroka (v posledici ločitve staršev) v tem obdobju predvsem pomembno, da ima otrok z očetom enakomerno razporejene stike tekom celotnega tedna in vikenda (na račun možnosti stika z nočitvijo za konec tedna), ker se bo tako lažje vzpostavila predvidljiva struktura, ki bo otroku nudila občutek varnosti, zaradi česar je predlagal takšen obseg stikov do konca junija 2021, nato pa bi CSD izvedel evalvacijo stikov (v smeri postopne razširitve – nedvomno tudi s prenočevanjem otroka na očetovem domu). Ob slabi starševski komunikaciji je tudi po mnenju pritožbenega sodišča v tem trenutku najpomembneje, da ima otrok redne stike z očetom, v izogib njegovi odtujitvi. Gre za začasno ureditev stikov, ki bodo dokončno urejeni po izvedbi vseh potrebnih dokazov. Pri tem je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in ustrezno spremenilo odločitev o stikih za konec tedna (3. točka 365. člena ZPP), saj izpodbijana odločitev prvega sodišča ni urejala stikov za konec tedna v tistem primeru, ko je v posameznem mesecu pet koncev tedna oziroma pet vikendov.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami in stališčem prvega sodišča v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob konfliktnem razmerju med staršema (glede na podatke spisa je odgovornost za to na obeh starših) je pomembna okoliščina, ki negativno vpliva na izvrševanje stikov, tudi ali celo predvsem materina nezadostna angažiranost pri pripravi otroka na stike z očetom in njegovem vzpodbujanju v tej smeri. Nasprotna udeleženka bi se morala zavedati, da bi njeno spoštovanje začasne odredbe (da poskrbi za prevoze otroka na stike z očetom, za kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenih resnih ovir, in otroka pripravi na stik) zelo pozitivno vplivalo na uspešnost izvajanja stikov, saj bi s svojo aktivnostjo pokazala otroku, da sta s predlagateljem zmožna sodelovati, kar bi v znatni meri pripomoglo k otrokovi razbremenitvi in njegovemu uspešnemu osebnostnemu razvoju.

9. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov v ostalem zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, saj v tem delu uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).