16. 10. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojne podjetnice Metke Gutschi, ODDAJA SOB PANORAMA, s. p., Ptuj, ki jo zastopa Odvetniška družba Brumec, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 16. oktobra 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora P11-S2/2 (EUP PA03) Krčevina pri Ptuju – Pri Panorami (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 14/18) se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Odlok o občinskem podrobnem načrtu za del enote urejanja prostora P11-S2/2 (EUP PA03) Krčevina pri Ptuju – pri Panorami (v nadaljevanju OPPN). Navaja, da je lastnica zemljišč s parc. št. 395/7, 396/1, 396/7, 437/1, 437/2, vse k. o. Krčevina pri Ptuju, ki spadajo v območje, urejeno z OPPN. Pobudnica pojasni, da na tem območju živi s svojo družino in hkrati opravlja poslovno dejavnost – oddaja sobe gostom (večinoma turistom) in jim nudi zajtrke. Doda, da je navedena dejavnost vir preživljanja njene družine že več kot 26 let. Dodaja še, da je namestitev, ki jo nudi, priljubljena, saj gosti cenijo naravno okolje lokacije, njeno mirnost (tišino) in zgodovinske znamenitosti v neposredni bližini. Pobudnica zatrjuje protiustavnost in nezakonitost OPPN z več vidikov. Pojasni, da OPPN na njenem zemljišču s parc. št. 395/7, k. o. Krčevina pri Ptuju, predvideva izgradnjo glavne ceste. Z OPPN predvidena cesta naj bi potekala tik ob stavbi, v kateri so tudi sobe, namenjene za oddajo. Pobudnica meni, da OPPN s tem posega tako v njeno lastninsko pravico, varovano s 33. členom Ustave, kot tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj bo izgradnja ceste tik ob stavbi in v sedaj naravnem in mirnem okolju vplivala na uspešnost izvajanja njene poslovne dejavnosti. Zatrjuje, da je OPPN protiustaven in nezakonit tudi zato, ker ne upošteva plazovitosti terena na območju, ki ga ureja. Protiustaven in nezakonit pa naj bi bil tudi z vidika požarne varnosti (OPPN naj bi bil zlasti v neskladju z Zakonom o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 43/22 – ZVPoz), z vidika poplavne varnosti in z vidika varstva kulturne dediščine. Pobudnica navaja tudi, da njena zemljišča niso bila vključena v javno razgrnitev OPPN, v OPPN so bila zajeta šele ob njegovem sprejetju. Pojasni, da je OPPN nasprotovala že v postopku njegovega sprejemanja in kasneje v upravnem sporu na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), ter dodaja, da pobudo vlaga v roku, ki ga je Ustavno sodišče določilo z načinom izvršitve odločbe št. U-I-327/20 z dne 20. 1. 2022 (Uradni list RS, št. 20/22). Pobudnica predlaga še, naj se povrnitev stroškov postopka s pobudo naloži Republiki Sloveniji.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Z izpodbijanim OPPN je na večini območja podrobnega načrta predvidena gradnja stanovanjskih stavb z urejenimi pripadajočimi funkcionalnimi površinami in s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin, na delu območja je predvidena gradnja večstanovanjske stavbe v kombinaciji s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi. Obstoječi igrišči za tenis naj bi bili zajeti v območje za šport, z možnostjo ureditve gostinske dejavnosti. Na območju urejanja so predvidene še površine za postavitev ekološkega otoka in transformatorske postaje (prvi odstavek 3. člena OPPN). Pobudnica nasprotuje tako z OPPN predvideni gradnji javne ceste preko njenega zemljišča kot tudi drugim posegom v prostor, ki so predvideni z OPPN.

4.Izpodbijani OPPN ne učinkuje neposredno. Pojem, status in kategorizacijo javnih cest ureja Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2). V primeru, ko občina namerava kategorizirati javno cesto po zemljiščih v zasebni lasti, mora takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti v postopku razlastitve (kolikor jih ne pridobi s pravnim poslom). OPPN je podlaga za razlastitev. Razlastitev poteka v razlastitvenem postopku, ki ga kot upravni postopek ureja ZUreP-3. Pobudnica bo tako očitke o nezakonitosti in protiustavnosti izpodbijanega OPPN (vključno s postopkom njegovega sprejemanja) lahko uveljavljala v postopku razlastitve. Kot je navedeno, pobudnica nasprotuje tudi drugim posegom v prostor, ki so predvideni z OPPN. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bo pobudnica kot stranska udeleženka udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPPN navajala tudi v navedenih postopkih.

5.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega OPPN. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Pobudnica je zahtevala povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Skladno s prvim odstavkom 3. člena ZCes-2 so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. Javne ceste so javno dobro (drugi odstavek 3. člena ZCes-2).

Javne ceste so državne in občinske. Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Javne ceste se razvrščajo glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo v prostoru (glej 49. člen ZCes-2).

[2]Glej prvo alinejo prvega odstavka 204. člena v zvezi z drugim odstavkom 209. člena in prvim odstavkom 210. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju ZUreP-3).

[3]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).