Dostop sindikata do podatkov o številu delavcev v posameznem tarifnem razredu

Datum

30.10.2025

Številka

07121-1/2025/1289

Kategorije

Delovna razmerja, Sindikati

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 9. 10. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa sindikata do podatkov o številu delavcev v posameznem tarifnem razredu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatek o plači na določenem delovnem mestu oziroma razvrstitvi v tarifne in plačilne razrede predstavlja osebni podatek zgolj takrat, kadar se nanaša na določenega ali določljivega posameznika (zaposlenega delavca). Če pa podatka ni mogoče povezati z določenim ali določljivim posameznikom, pa sploh ne gre za osebni podatek in se določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne uporabljajo.

Delodajalec je sindikatu dolžan omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Sindikat bi lahko podatke o plači na določenem delovnem mestu oziroma razvrstitvi v tarifne in plačilne razrede pridobil, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja ne sme in ne more podati, saj lahko posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V skladu s prvo točko 4. člena Splošne uredbe je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ob čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja (npr. ime, identifikacijska številka ipd.). Podatek o plači na določenem delovnem mestu oziroma razvrstitvi v tarifne in plačilne razrede torej predstavlja osebni podatek zgolj takrat, kadar se nanaša na določenega ali določljivega posameznika (zaposlenega delavca). Če pa podatka ni mogoče povezati z določenim ali določljivim posameznikom, pa sploh ne gre za osebni podatek in se določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 ne uporabljajo. Posredovanje agregiranih oziroma statističnih podatkov, kot je število zaposlenih po tarifnih ali plačilnih razredih, kjer posamezniki niso določljivi, tako ne predstavlja obdelave osebnih podatkov.

Nadalje pojasnjujemo, da mora obdelava osebnih podatkov vedno temeljiti na ustrezni pravni podlagi iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe (privolitev; sklenitev ali izvajanje pogodbe; zakonska obveznost; zaščita življenjskih interesov posameznika; izvajanje javne naloge; zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika).

Splošni okvir za posredovanje osebnih podatkov delodajalca sindikatu predstavlja 203. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZDR-1), ki določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Prav tako je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Navedena določba ZDR-1 po mnenju IP sicer sama po sebi ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe, da bi sama po sebi predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, kar pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju načela sorazmernosti oziroma načela najmanjšega obsega podatkov ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Pri tem mora upravljavec upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki zahteva, da se obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

V skladu s tem bi sindikat torej lahko pridobil podatke o plači na določenem delovnem mestu oziroma razvrstitvi v tarifne in plačilne razrede, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih bi bil sindikat upravičen, je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera.

V preteklosti je IP že izdal neobvezujoča mnenja, ki se nanašajo na posredovanje podatkov sindikatu, na primer mnenje št. 0712-1/2019/2061 ter mnenje št. 0712-1/2019/2023. Podobna mnenja lahko najdete tudi s pomočjo iskalnika na naši spletni strani, kjer izberite kategorijo »Delovna razmerja« oziroma »Sindikati«.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka