Jedro

Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti.

Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki je zavrgla predlog za vpis zaznambe tožbe za izbris lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah.

2. Zoper odločitev se predlagatelj pritožuje z navedbo, da je sodišče zavrglo njegov predlog, ker je predlogu sicer priložil vse potrebne listine (to je v elektronsko obliko pretvorjeno tožbo in potrdilo o vloženi tožbi), vendar kot "Drugo prilogo" in ne kot "Listino, ki je podlaga za vpis". Zaradi navedenega naj ne bi bile izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje. Njegov ugovor zoper tako odločitev je bil zavrnjen, pri čemer je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Predlagatelj je vložil dvanajst izbrisnih tožb in tudi dvanajst predlogov za zaznambo na enak način in je bilo predlogom ugodeno. Sklicuje se na dva konkretna sklepa zemljiškoknjižnega sodišča in ju prilaga. Predlagatelj je predložil vse potrebne listine za zaznambo izbrisne tožbe in s tem izkazal pravno podlago za vpis (245. člen v zvezi z 79. členom Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Način, kako je pripel te listine v predlogu, ne more vplivati na pravico do vknjižbe. Predlagatelj zato predlaga spremembo odločitve tako, da predlagani vpis dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Gre za postopek, s katerim je skušal predlagatelj doseči zaznambo izbrisne tožbe. Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa (glej drugi odstavek 245. člena in 79. člen ZZK-1). Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi morali biti.1 Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je to ugotovila in ravnala prav, ko je zaradi te pomanjkljivosti predlog zavrgla (prvi in drugi odstavek 146. člena ZZK-1).

5. Če je v posamičnih primerih sodišče prve stopnje postopalo drugače in zato napačno, ne more vplivati na izid pritožbenega preizkusa v tej zadevi. Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek. Listine morajo biti ne le priložene, temveč tudi v samem predlogu ustrezno opredeljene. Citirano določbo je treba povezati s 152. členom ZZK-1, ki opredeljuje sklep o vpisu - med drugim mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje. Pravilna izpolnitev predloga ni sama sebi namen, pač pa je potrebna, da se opravi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga. Pa tudi sicer se podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti (178., 195. in 198. člen ZZK-1). Tako se je pritožbeno sodišče že večkrat izreklo, predlagatelju pa je to pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.

6. Ob tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih (od 1. 5. 2011 dalje) zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko (125.a člen ZZK-1). Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis. Zato je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da ni pomembno, kako je ob elektronski vložitvi predloga listini označil. 7. Pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku). Glede na navedeno je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 V sklepu o zavrnitvi ugovora je sicer napačno navedeno, da je predlagatelj kot podlago za vpis v predlogu označil tožbo, ne pa tudi potrdila.