Jedro

Ker sodne takse za pritožbeni postopek toženka ni plačala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na določilo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženkino napoved pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 3. 8. 2020 štelo za umaknjeno. V obrazložitvi je pojasnilo, da je zoper to sodbo toženka 11. 9. 2020 napovedala pritožbo. Zato jo je sodišče pozvalo, naj plača takso za pritožbeni postopek. Plačilni nalog z dne 17. 9. 2020 naj bi ji bil vročen 5. 10. 2020, vendar toženka do izteka roka 19. 10. 2020 dolžne takse ni plačala. Zato je skladno z določilom 105. a člena ZPP štelo, da je toženka pritožbo umaknila.

2. Proti temu sklepu je toženka pravočasno vložila pritožbo. Pritožbenega razloga ni citirala, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja namreč, da ji sodišče naloga za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ni vročilo. Zato naj bi bil izpodbijani sklep nepravilen. Vztraja pri napovedi pritožbe in navaja, da bo takso bo plačala takoj, ko bo od sodišča prejela plačilni nalog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz povratnice, ki je pripeta k list. št. 44, je razvidno, da je vročevalec poskušal toženki vročiti sodno pošiljko z nalogom za plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR za pritožbeni postopek 19. 9. 2020. Ker to ni bilo mogoče, ji je istega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je sodno pismo s pozivom, naj ga v 15 dneh dvigne in opozorilom, da se bo po preteku tega roka štelo, da je bila vročitev opravljena, če pisanja ne bo dvignila. Ker toženka tega ni storila, ji je vročevalec 5. 10. 2020 sodno pismo pustil v njenem hišnem predalčniku.

5. Drži torej pritožbena navedba, da toženki nalog za plačilo sodne takse ni bil vročen osebno. Pač pa ji je bil vročen na nadomestni način. Na nadomestni način se sodne pošiljke strankam vročajo takrat, kadar jim ni mogoče osebno vročiti pošiljke, za katero zakon predpisuje tako vročitev. Osebna vročitev je med drugim predpisana tudi za nalog za plačilo sodne takse (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če osebna vročitev pravni osebi (to je vročitev v skladu z določilom prvega odstavka 133. člena in tretjim odstavkom 139. člena ZPP) ni možna, pride v poštev nadomestna vročitev. Ta se opravi tako, da vročevalec (to je praviloma pošta) v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pošiljka nahaja (praviloma na pošti v kraju prebivališča naslovnika) in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik to pošiljko (pisanje) dvigniti. Če jo v tem roku dvigne, se vročitev šteje za opravljeno z dnem dviga pošiljke. Če je ne dvigne, pa se šteje vročitev za opravljeno po 15 dneh, šteto od v hišnem predalčniku puščenega obvestila o prispeli pošiljki. Po preteku teh 15 dni se torej šteje pošiljka za vročeno (šesti, tretji in četrti odstavke 142. člena ZPP). Takrat začne teči rok za procesno dejanje, ki ga mora naslovnik opraviti v prid varstva svojih pravic.

6. Kot je zgoraj pojasnjeno, je iz vročilnice, pripete k list. št. 44, razvidno, da je vročevalec (pošta) poskusil sodno pošiljko, v kateri je bil plačilni nalog toženki vročiti osebno, vendar to ni bilo možno. Zato je ravnal tako, kot je pojasnjeno v 4. točki te obrazložitve, to pa je v skladu z zakonom.

7. Skladno z določilom prvega odstavka 224. člena ZPP je izpolnjena vročilnica javna listina, ki potrjuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. V konkretnem primeru ta vročilnica potrjuje, da je bila toženka 19. 9. 2020 pozvana, naj dvigne sodno pošiljko, da je v 15 dneh ni dvignila in da ji je bila puščena v hišnem predalčniku 5. 10. 2020. Po določilu četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da toženka plačilnega naloga ni nikoli prejela, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bil plačilni nalog vročen 4. 10. 2020, ni izpodbila.

8. Izpodbijani sklep sicer obrazložitve o pravilno opravljeni nadomestni vročitvi ne vsebuje. Ne glede na to ga je bilo mogoče preizkusiti, saj so vsa procesna dejstva razvidna iz spis samega.

9. Ker pa sodne takse za pritožbeni postopek toženka ni plačala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na določilo tretjega odstavka 105.a. člena ZPP. Izpodbijani sklep je torej pravilen, pritožba pa neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).