Jedro

Tožena stranka je v postopku odločanja o vpisu v razvid visokošolskih zavodov utemeljeno preverjala pogoje glede zagotovitve ustreznih prostorov in opreme, izpolnjevanja pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge pogoje po posebnih predpisih za spremenjeno lokacijo, na podlagi 4. alinee drugega odstavka 16. člena ZVis. Svet nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je namreč pred tem, v skladu z določili SVis in Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov presojal materialne pogoje na drugi lokaciji (člen 13. Meril), kar pa je tudi sicer le eno izmer področij presoje določenih v 8. členu Meril, medtem ko tožena stranka neodvisno od Sveta opravlja vpis v razvid po tem, ko preveri ali so izpolnjeni za to zahtevani pogoji.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju tožena stranka) na podlagi 16. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) v razvid visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pod zaporedno številko 4 Univerza v Novi Gorici vpisalo novo članico Univerze v Novi Gorici in Visoko šolo za umetnost, Vipavska 13, Nova Gorica (točka 1. izreka) ugotovilo, da Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici izpolnjuje pogoje za izvajanje: triletnega visokošolskega strokovnega študijska programa I. stopnje "digitalne umetnosti in prakse"(prvi odstavek 2. točke izreka). Opredelitev študijskih programov je po ISCED 21 - umetnost, po klasius klasifikaciji 16203 (KLASIUS - SRV) visokošolsko strokovno izobraževanje in 2130 (KLASIUS-P)- avdiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja (drugi odstavek 2. točke izreka). Nadalje je odločila, da se bo študijski program izvajal na sedežu Visoke šole za umetnost, Vipavska 13, Nova Gorica in prostorih palače Alvares, Via Armando Diasped, Gorizia, Italija ter da se lahko izvaja od študijskega leta 2014/2015 dalje (tretji odstavek 2. točke izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožeča stranka dne 30. 10. 2012 vložila vlogo za vpis v razvid Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici. Iz vloge izhaja, da bo Visoka šola za umetnost svojo dejavnost izvajala na dveh naslovih in sicer na naslovu Vipavska 13 v Novi Gorici ter Via Armando Diaz, v Gorici Italija. Po določbah prvega odstavka 16. člena ZVis lahko visokošolski zavod začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov. Upoštevaje prvi odstavek 3. člena Pravilnika o razvidu visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) se visokošolski zavod vpiše v razvid, ko je končan postopek za ustanovitev in ima akreditiran vsaj en študijski program ob upoštevanju drugega odstavka 14. člena ZVis. Tožena stranka je na podlagi 6. člena Pravilnika preverjala pogoje za začetek dela zavoda in pri tem ugotovila, da je Svet nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu NAKVIS) na svoji 21. seji dne 17. 3. 2011 sprejel sklep s katerim je podal pozitivno mnenje k ustanovitvi Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici, z navedbo, da se bo študijski program izvajal na Dunajski cesti 56 v Ljubljani. S svojo odločbo št. 6033-97/2011/19 z dne 25. 9. 2012 je Svet NAKVIS podelil akreditacijo visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu prve stopnje "digitalne umetnosti in prakse" Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici za sedem let, iz katere izhaja, da se bo študijski program izvajal na Dunajski cesti 56, Ljubljana. Zaradi obstoja neskladja med v vlogi za vpis v razvid navedenimi prostori, v kateri se kot kraj izvajanja študijskega programa digitalne umetnosti in prakse navede njen naslov Vipavska 13 Nova Gorica in Via Armando Diaz Gorizia Italija in prej navedeno akreditacijo, po kateri naj bi se študijski program izvajal na naslovu Dunajska 56 v Ljubljani je tožečo stranko opozorila na neskladje ter jo pozvala, da neskladje v danem roku odpravi. Ta rok je na predlog tožeče stranke podaljšala do 15. 1. 2014. Tožeča stranka je dne 23. 12. 2013 svojo vlogo dopolnila z odločbo NAKVIS z dne 19. 12. 2013, iz katere izhaja, da NAKVIS soglaša s spremembo naslova, zato je tožečo stranko ponovno pozvala k predložitvi uporabnega dovoljenja in izjave o varnosti z oceno tveganja za novo lokacijo izvajanja študijskega programa. Tožeča stranka je zaprošeno dokumentacijo predložila znotraj postavljenega roka, na kar je tožena stranka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za vpis novega visokošolskega zavoda Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici in odločila, tako kakor izhaja iz izreka.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V tožbi kronološko povzema celoten tek upravnega postopka za izdajo izpodbijane odločbe. Tožeči stranki očita, da je po izdani odločbi NAKVIS z dne 25. 9. 2012, s katero je bila tožeči stranki podeljena akreditacija študijskega programa, na napačni materialni podlagi in nezakonito zahtevala dopolnitev vloge z dokazili o zagotovljenih prostorih in opremi, visokošolskih učiteljih ter sredstvih. Vse navedeno je tožena stranka zahtevala na podlagi pravilnika, ki ni bil spremenjen in usklajen s spremembami ZVis in je kot tak v nasprotju z določili zakona in Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju Merila). V skladu z 8. členom Meril je namreč NAKVIS že presojal kakovost visokošolskega zavoda po merilih vpetost v okolje, delovanje visokošolskega zavoda, kadri, študenti, materialni pogoji (prostori, oprema, knjižnično- informacijska dejavnost in financiranje), ter zagotavljanje kakovosti in inovativnosti in razvojne naravnanosti, med katerimi je v okviru presojanja materialnih pogojev NAKVIS presojal tudi primernost prostorov in opreme na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskih programov ter znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti zavoda, ustreznost opreme, primernost prostorov za študente s posebnimi potrebami ter dokaze o lastništvu ali najemu prostorov in opreme.

Tožena stranka je po prejemu vloge z dne 25. 9. 2012 že razpolagala z vso potrebno dokumentacijo za vpis visokošolskega zavoda v razvid, vendar kljub navedenemu ni upoštevala mnenja NAKVIS-a o primernosti prostorov, kadrov in finančnih sredstev in zahtevala dokumentacijo od tožeče stranke za ponovno presojo. Glede na to, da je od tožeče stranke zahtevala dopolnitev vloge z dokazili, ki jih je vsebinsko preverjal in presojal že NAKVIS, je neutemeljeno zavlekla postopek izdaje izpodbijanega akta in s tem kršila načelo ekonomičnosti. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZVis postanejo študijski programi javno veljavni z akreditacijo študijskega programa pri NAKVIS, visokošolski zavodi, to je tožeča stranka, pa jih javno objavi najkasneje do razpisa za vpis. Glede na navedeno je navedba v odločbi tožene stranke, izvaja se od študijskega leta 2014 do 2015, v nasprotju z zakonom in je nezakonita. Sodišču predlaga, da tretji odstavek druge točke izreka spremeni tako, da določi, da se študijski program izvaja od 25. 9. 2012 dalje, podrejeno pa od študijskega leta 2013/2014 dalje ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je za tožečo stranko sporen datum vpisa nove članice Univerze Nova Gorica in sicer Visoke šole za umetnost, Vipavska 13, Nova Gorica, v razvid visokošolskih zavodov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter datum začetka izvajanja 3-letnega visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje „digitalne umetnosti in prakse“, Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnem spisu. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za vpis v razvid visokošolskih zavodov nove članice Univerze v Novi Gorici ter pravilno določila pričetek izvajanja visokošolskega strokovnega študijskega programa od študijskega leta 2014/2015 dalje. Sodišče iz navedenega razloga sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev izpodbijane odločbe. V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Pogoji za ustanovitev zavoda so določeni v 14. členu ZVis, ki v 2. alinei prvega odstavka med drugim določa, da se visokošolski zavod lahko ustanovi, če so zagotovljeni ustrezni prostori in oprema za izvedbo programa ter zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa. Pred sprejemom akta o ustanovitvi pa si mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS) pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda (tretji odstavek 14. člena ZVis). ZVis v prvem odstavku 14. člena določa da visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v razvid. Da se visokošolski zavod vpiše v razvid, pa mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v tretjem odstavku 16. člena ZVis, med katerimi je v 2. alinei določeno, da mora imeti zavod akreditiran študijski program, v 4. alinei pa, da ima zagotovljene ustrezne prostore in opremo in izpolnjuje pogoje glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in druge predpisane pogoje. Skladno z navedenimi določbami lahko visokošolski zavod začne opravljati dejavnost šele, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov, ki ga vodi tožena stranka, slednje pa je mogoče le, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 16. člena ZVis ter Pravilnika o razvidu visokošolskih zavodov (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je na podlagi pooblastila sedmega odstavka 16. člena ZVis sprejel pristojni minister, ki je v 6. alinei 4. člena med dokazili, ki so potrebna za vpis v razvid določil tudi dokazila o zagotovljenih ustreznih prostorih in opremi (izpis iz zemljiške knjige, najemna pogodba, izpis iz glavne knjige) in o izpolnjevanju pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in drugih pogojev po posebnih predpisih (uporabno dovoljenje, izjava o varnosti idr.) v vseh krajih, v katerih bo visokošolski zavod opravljal svojo dejavnost. Po mnenju sodišča je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da naj bi bila navedena določila 4. člena Pravilnika v nasprotju z določili 16. člena ZVis-1. Navedene določbe Pravilnika imajo podlago v že navedeni 4. alinei prvega odstavka 16. člena ZVis in sedmem odstavku istega člena, zato je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na dolžnost predložitve dokazila o zagotavljanju ustreznih prostorskih in drugih pogojev v postopku vpisa visokošolskega zavoda v razvid, neutemeljen.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da se odločba NKAVIS 6033-97/2011/19 z dne 25. 9. 2012 nanaša na podelitev akreditacije visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu „digitalne umetnosti in prakse“ Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici in sicer za lokacijo na Dunajski 56 v Ljubljani, za katero je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni materialni pogoji za prostore in opremo, v katerih se bo študijski program izvajal. Kot izhaja iz upravnega spisa, je namreč tožena stranka akreditirala navedeni študijski program na naslovu Vipavska 13 v Novi Gorici ter na naslovu palače Alvarez v Gorici, Italija, šele z odločbo št. 6033-97/2011/23 z dne 19. 12. 2013, s katero je NKAVIS odločil o kraju izvajanja predmetnega študijskega programa tako, kot ga je v vlogi za vpis v razvid iz leta 2012 navedla tožeča stranka.

Kraj izvajanja je vezan na prostore izvajanja določenega študijskega programa, zato je tožeča stranka pravilno, skladno s 6. alineo četrtega odstavka Pravilnika v postopku odločanja o vlogi za vpis v razvid preverila pogoje glede zagotovljenih ustreznih prostorov in opreme, v izpolnjevanju pogojev glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in drugih pogojev po posebnih predpisih v vseh krajih, v katerih bo visokošolski zavod opravljal svojo dejavnost. V nasprotnem primeru bi namreč v razvid vpisala visokošolski zavod, ne da bi bilo preverjeno izpolnjevanje pogojev iz 4. alinee drugega odstavka 16. člena ZVis, saj NKAVIS izpolnjevanja teh pogojev na spremenjeni lokaciji ni preverjala.

Neutemeljen je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na dvojno posredovanje in pregledovanje dokumentacije glede dokazil o zagotovitvi ustreznih prostorskih pogojev in opreme. Tudi po mnenju sodišča NAKVIS v skladu z določili ZVis in Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju Merila) presoja materialne pogoje (člen 13. Meril), kar pa je le eno izmed področij presoje določenih v 8. členu Meril, medtem ko tožena stranka neodvisno od NAKVIS skladno z že navedenimi določili ZVis in Pravilnika opravlja vpis v razvid po tem, ko preveri, da so bili izpolnjeni za to zahtevani pogoji. Glede na navedeno je ugovor tožeče stranke, da je tožena stranka po prejemu vloge z dne 25. 9. 2012 razpolagala z vso potrebno dokumentacijo za vpis visokošolskega zavoda v razvid, neutemeljen.

Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila vloga tožeče stranke za vpis v razvid visokošolskih zavodov nepopolna, zato jo je tožena stranka utemeljeno na podlagi določbe prvega odstavka 67. člena ZUP dne 9. 1. 2014 pozvala na dopolnitev vloge. Po prejemu popolne vloge, pa je v zakonskem roku iz 222. člena ZUP izdala izpodbijano odločbo.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožeči stranki skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.