Jedro

Upravni organ upoštevanja izvedenskega mnenja, ne da bi bilo ocenjeno glede na ostale dokaze, ne more opravičiti z navedbo, da gre pri izvedenki za strokovnjaka, ki ravna v skladu s pravili stroke, torej smiselno, da v ugotovitve izvedenke ne sme dvomiti niti jih ocenjevati. Dokazna ocena mora vsebovati oceno vsakega posameznega dokaza z navedbo, zakaj mu upravni organ sledi, kar mora biti prepričljivo in logično obrazloženo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ajdovščina, št. 331-19/2013-28 z dne 27. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam nerazdelno povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da prejme komasacijska udeleženka A.A. (v nadaljevanju komasacijska udeleženka), za v komasacijski sklad vloženi parceli št. ... k.o. ... in št. ... k.o. ..., iz tega sklada parcelo št. ... k.o. ... Ugotovil je, da znaša razlika v vrednosti med v sklad vloženima parcelama in iz sklada prejeto parcelo 167.104 cenilnih enot, za kar prejme komasacijska udeleženka, po pravnomočnosti odločbe, odškodnino v višini 7.185,47 EUR (167.104 c.e. x 0,043 EUR).

2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je bil komasacijski postopek na območju Log-Zemono in Ustje-Dolenje uveden z odločbo Skupščine občine Ajdovščina, št. 3-462-3/84-85 z dne 26. 12. 1984 in št. 1-462-5/84 z dne 21. 2. 1985, da je komasacijski postopek na tem področju že skoraj zaključen in da je bila komasacija tudi izvedena v zemljiški knjigi. Ugotavlja, da je v konkretnem primeru treba uporabiti določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 (Ur. list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81, v nadaljevanju ZKZ/79), saj je v 115. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določeno, da se postopki o komasaciji, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah predpisov, ki so veljavi ob njegovi uvedbi. V nadaljevanju obširno povzema postopek odločanja o zemljiščih komasacijske udeleženke v komasacijskem postopku, ki traja že vse od izdaje odločbe o novi razdelitvi zemljišč št. 3-464-5/84-1989 in 3-464-1/84-88 z dne 2. 2. 1989. V zadevi se sedaj odloča v ponovljenem postopku, saj je organ druge stopnje z odločbo, št. 46404-104-97-45 z dne 5. 4. 2013, po tem, ko je naslovno sodišče s sodbo opr. št. U 221/2007-14 odpravilo njegovo odločbo št. 46404/0104/97-22 z dne 15. 5. 2007 in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek, odpravil odločbo organa prve stopnje št. 464-6/84-99 z dne 16. 8. 1999 in mu zadevo vrnil v ponovno odločanje s tem, da mu je naložil, da mora ustrezno dopolniti postopek.

3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ prve stopnje nadalje navaja, da je druga tožnica, takrat še kot pooblaščenka komasacijske udeleženke, na ustni obravnavi dne 28. 8. 2014 izjavila, da ta ne sprejema parcele št. ... k.o. ..., da se strinja, da, mimo zakona in načel komasacije, sprejme iz komasacijskega sklada zemljišče s parc. št. ... k.o. ..., ki je po površini več kot 15 % manjše od vloženega zemljišča in po vrednosti več kot 5 % manj vredno glede na vloženo zemljišče ter da se strinja, da se ji razlika v vrednosti izplača v denarju. Organ prve stopnje navaja, da je pooblaščenka komasacijske udeleženke vztrajala, da se komasacijski udeleženki razlika v vrednosti zemljišč izplača po tržni vrednosti, skupaj z zamudnimi obrestmi od 2. 2. 1989 dalje do plačila. Predlagala je še, da se za izvedenko, ki naj ugotovi razliko v vrednosti, določi B.B. 4. Dokaznemu predloga pooblaščenke komasacijske udeleženke za imenovanje izvedenke B.B. je organ prve stopnje sledil ter se nato pri odločitvi oprl na njeno Poročilo o terenskem ogledu za namen bonitiranja z dne 20. 1. 2015 in izvedensko mnenje z dne 26. 1. 2015. Iz Poročila izhaja, da izvedenka parcelo št. ... k.o. ... ocenila na 66 bonitetnih točk. Skladno s tem je zemljišče uvrstila v ustrezen vrednosti razred (vrednostni razred C) in na tej podlagi izračunala tržno vrednost tako, da je za 1 (eno) cenilno enoto upoštevala vrednost v višini 0,043 EUR. Izvedensko mnenje je bilo posredovano komasacijski udeleženki, skupaj z vabilom na ustno obravnavo za dne 12. 3. 2015. Na ustni obravnavi je pooblaščenka komasacijske udeleženke na izvedensko mnenje podala pripombe in navedla, da pri določitvi bonitete za parcelo št. ... k.o. ... izvedenka v rubriki „posebni vplivi“ ni upoštevala poplavnosti in zasenčenosti parcele ter dejstva, da je parcela izpostavljena močni burji. Organ prve stopnje je pripombe posredoval izvedenki, ki je v svojem odgovoru z dne 10. 6. 2015 vztrajala pri svojih ugotovitvah. Navedla je, da je pri izdelavi mnenja upoštevala vse lastnosti in parametre, ki vplivajo na oblikovanje bonitete zemljišča. Odgovor je organ prve stopnje posredoval komasacijski udeleženki, ki je vztrajala pri svojih navedbah, podanih že v pripombah na izvedensko mnenje z dne 12. 3. 2015. Glede na to, da je izvedenka vztrajala pri svojih ugotovitvah iz mnenja, jih je prvostopenjski organ v celoti upošteval in na tej podlagi odmeril odškodnino, kot izhaja iz izpodbijane odločbe (167.104 x 0,043 = 7.185,47 EUR). Odškodnino je odmeril glede na drugi odstavek 115. člena ZKZ, ki določa, da se v komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč, morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Organ prve stopnje je še dodal, da nima pravne podlage, da bi komasacijski udeleženki, poleg odškodnine, priznal tudi zamudne obresti. Ocenil je tudi, da je napotilo naslovnega sodišča iz sodbe opr. št. U 221/2007-14 z dne 23. 10. 2009, da mora ugotoviti ali je parcela št. ... k.o. ... prosta in evidentirana z vrsto rabe in izmero v zemljiškem katastru ter druge navedbe glede te parcele, postalo brezpredmetno, glede na to, da komasacijska udeleženka te parcele ne bo prejela iz komasacijskega sklada.

5. Zoper izpodbijano odločbo je komasacijska udeleženka vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje z odločbo št. 3313-79/2015-2 z dne 22. 10. 2015 kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi navaja, da na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Organ prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprl na drugi odstavek 115. člena ZKZ in to kljub temu, da razlika v vrednosti med vloženimi in dodeljenimi zemljišči presega zakonsko dovoljeno. V določbi drugega odstavka 89. člena ZKZ/86 določena omejitev v deležih, po mnenju organa druge stopnje, ni absolutna, ampak so glede na dikcijo zakona, da razlika „praviloma“ ne sme biti presežena, dopustne tudi izjeme, kot je ta v konkretnem primeru, kjer se je komasacijska udeleženka z večjo razliko izrecno strinjala. Kot neutemeljeno je zavrnil navedbo, da izvedenka pri določitvi bonitete za parcelo št. ... k.o. ... ni upoštevala poplavnosti, zasenčenosti in izpostavljenosti burji. Pri vrednotenju zemljišč gre namreč za strokovno vprašanje, na katerega odgovori izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke. Zgolj laično nasprotovanje mnenju, brez predloga, da se postavi drug izvedenec, pa ne more biti utemeljeno. Izvedenka je podala izvedensko mnenje in odgovorila tudi na pripombe komasacijske udeleženke, zato organ prve stopnje ni imel druge možnosti, kot da mnenju sledi. Pri tem pa še dodaja, da je izvedenka dodeljeno zemljišče na podlagi bonitiranja razvrstila v vrednosti razred C, ki je slabše od razreda B, v katerega je bila pred tem uvrščena ta parcela. Razlika v vrednosti zemljišč je zato še večja, kar ima za posledico tudi višjo odškodnino.

6. Glede zahtevanih zamudnih obresti organ druge stopnje navaja, da je organ prve stopnje postopal zakonito, ko je na podlagi drugega odstavka 115. člena ZKZ ugotovljeno razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč pretvoril v denarno odškodnino po tržni vrednosti na dan izplačila. Do navedb glede neenakopravnega položaja v primerjavi z drugimi komasacijskimi udeleženci, katerih pritožbe so bile rešene pred uveljavitvijo ZKZ, se organ druge stopnje ni opredeljeval, saj je to vprašanje (ne)ustavnosti uporabljenega zakona in ne zakonitosti konkretne odločitve.

7. Komasacijska udeleženka A.A. je dne 5. 10. 2015 umrla. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 50. členu določa, da se upravni postopek nadaljuje tudi po smrti fizične osebe oziroma po prenehanju pravne osebe, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Z pravnomočnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku se pridobi lastninska pravica na dodeljenih zemljiščih, razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč pa se poravna z izplačilom ustrezne odškodnine. Lastninska pravica in odškodnina sta premoženjski pravici (pravici, ki sta prenosljivi in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju), ki ju lahko dediči kot pravni nasledniki zapustnika dedujejo. Tožnikom, kot pravnim naslednikom komasacijske udeleženke je bila zato dne 30. 10. 2015 vročena odločba organa druge stopnje, št. 3313-79/2015-2 z dne 22. 10. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba komasacijske udeleženke zoper odločbo organa prve stopnje, št. 331-19/2013-28 z dne 27. 8. 2015. Z vložitvijo tožbe zoper navedeno odločbo organa prve stopnje, o kateri odloča sodišče s to sodbo, so tožniki kot pravni nasledniki pokojne komasacijske udeleženke vstopili v postopek.

8. Zoper izpodbijano odločbo tožniki vlagajo tožbo zaradi kršitev pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navajajo, da tožbo vlagajo kot dediči pokojne komasacijske udeleženke A.A. Ne strinjajo se z določitvijo bonitete parcele št. ... k.o. ..., kot je bila sprejeta na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke B.B. Zatrjujejo, da izvedenka v mnenju v rubriki „posebni vplivi“ ni upoštevala poplavnosti, zasenčenosti in izpostavljenosti burji, saj je ta rubrika prazna. Če bi te vplive dejansko upoštevala, bi v izvedenskem mnenju ali v odgovoru na pripombe na mnenje, obrazložila kako in v kakšnem odstotku se ti vplivi odražajo v oceni bonitete. Zaradi hriba je tretjina južnega dela parcele v času od sredine avgusta do sredine aprila zasenčena in ni primerna za gojenje zimske zelenjave. Prav tako je parcela ob vsakem večjem dežju do polovice poplavljena in zato neprimerna za gojenje zelenjave. Da je temu tako, izhaja tudi iz prostorskega plana občine Ajdovščina, v katerem je 90 % parcele opredeljene kot poplavno območje. Zaradi izpostavljenosti burji pa parcela ni primerna niti za gojenje sadnega drevja. Novega izvedenca komasacijska udeleženka ob seznanitvi z izvedenskim mnenje B.B. ni predlagala, ker je upravni organ s to možnostjo ni seznanil. 9. Tožniki se tudi ne strinjajo z izplačilom razlike v vrednosti med vloženimi in dodeljenimi zemljišči v višini 7.185,47 EUR brez zakonitih zamudnih obresti. Do teh so upravičeni od 2. 2. 1989 dalje. Z določbo drugega odstavka 115. člena ZKZ, ki določa, da se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti ob izplačilu, so postavljeni v neenakopravni položaj s tistimi komasacijskimi udeleženci, katerih pritožbe so bile rešene v zakonitem roku. Navajajo, da postopek traja že 26 let in to ne po krivdi pokojne komasacijske udeleženke, ampak zaradi neodgovornega in nestrokovnega dela upravnih organov. Zamudne obresti, oziroma ustrezna valorizacija, bi zato nadomestile izpad dohodka v času reševanja pritožb. Zahtevajo, da se jim prizna odškodnina, ki bo temeljila na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede bonitetne ocene, skupaj z zamudnimi obrestmi od 2. 2. 1989 dalje.

10. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

K točki I. izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da komasacijska udeleženka, za v komasacijski sklad vloženi parceli št. ... k.o. ... in št. ... k.o. ..., iz tega sklada prejme parcelo št. ... k.o. ..., za razliko v vrednosti med vloženima parcelama in dodeljeno parcelo, ki znaša 167.104 cenilnih enot, pa odškodnino v višini 7.185,47 EUR. To odškodnino je organ izračunal na podlagi izvedenskega mnenja B.B. z dne 26. 1. 2016 tako, da je izračunano vrednost 1 (ene) cenilne enote, ki je 0,043 EUR, pomnožil z zgoraj navedeno razliko, izraženo v cenilnih enotah. V obravnavani zadevi je med toženo stranko in tožniki, ki so v postopek vstopili kot pravni nasledniki komasacijske udeleženke, sporna določitev bonitete parcele št. ... k.o. ..., kot jo je v izvedenskem mnenju ugotovila sodna izvedenka kmetijske stroke B.B. 13. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je za namen bonitiranja parcele št. ... k.o. ... izvedenka kmetijske stroke B.B. dne 12. 1. 2015 opravila ogled parcele, na podlagi katerega je dne 20. 1. 2015 pripravila Poročilo o terenskem ogledu za namen bonitiranja zemljišč (v nadaljevanju Poročilo). Na njegovi podlagi je dne 26. 1. 2015 izdelala tudi izvedensko mnenje. Slednje je bilo, skupaj z vabilo na ustno obravnavo za dne 12. 3. 2015, vročeno komasacijski udeleženki. Ta je izvedenskemu mnenju ugovarjala, in sicer navajala, da izvedenka pri določitvi bonitete za parcelo št. ... k.o. ... v rubriki „posebni vplivi“ ni upoštevala poplavnosti in zasenčenosti parcele ter dejstva, da je izpostavljena močni burji, zaradi česar ni primerna za gojenje zelenjave. V dokaz svojim trditvam je komasacijska udeleženka upravnemu organu priložila slike uničenega paradižnika po poplavi leta 2013 ter prostorski plan Občine Ajdovščina, oziroma je navedla spletno stran, na kateri je prostorski plan dostopen vsem. Po tem, ko je organ prve stopnje izvedenki posredoval navedene pripombe, je izvedenka dne 10. 6. 2015 nanje odgovorila, s tem, da je vztrajala pri oceni bonitete zemljišča. Navedla je, da je iz Poročila razvidno, da so bile pri opisu tal, klime in reliefa upoštevane vse lastnosti in parametri, ki vplivajo na oblikovanje bonitete zemljišča, na konkretni ugovor komasacijske udeleženke pa ni odgovorila.

14. Obvezno vsebino obrazložitve upravne odločbe določa ZUP v 214. členu, ki, med drugim, v prvem odstavku določa, da mora obrazložitev obsegati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto (2. točka) ter razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka). Dokazna ocena mora vsebovati oceno vsakega posameznega dokaza z navedbo, zakaj mu upravni organ sledi, kar mora biti prepričljivo in logično obrazloženo. Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje in odgovor na ugovor tožnikov (ta je v konkretnem primeru pavšalen, saj izvedenka le navaja, da pri svojih ugotovitvah vztraja) ne da bi se organ pred tem opredelil zakaj verjame izvedenki in ne komasacijski udeleženki, ki se je glede poplavnosti sklicevala na Prostorski plan Občine Ajdovščine - vodovarstvena območja in območja drugih omejitev prostoru, objavljen 1. 9. 2014, iz katerega nedvoumno izhaja, da je več kot 90% površine parcele št. ... k.o. ... v območju, označenem kot „katastrofalne poplave“, ne pomeni prepričljive dokazne ocene, oziroma v tem primeru sploh ne gre za dokazno oceno. Upravni organ upoštevanja izvedenskega mnenja, ne da bi bilo ocenjeno glede na ostale dokaze, ne more opravičiti z navedbo, da gre pri izvedenki za strokovnjaka, ki ravna v skladu s pravili stroke, torej smiselno, da v ugotovitve izvedenke ne sme dvomiti niti jih ocenjevati. V obrazložitvi izpodbijane odločbe bi moral upravni organ jasno opredeliti, zakaj sledi izvedenki, tudi če v Poročilu in mnenju pod rubriko „posebni vplivi“ teh ni navedla, kar po mnenju sodišča nakazuje na možnost, da niso bili upoštevani. Prav tako bi se upravni organ moral opredeliti do vseh navedb in dokazov, ki jih je predložila komasacijska udeleženka v zvezi z bonitiranjem parcele in nato sprejeti končno odločitev ocene vsakega dokaza posebej in nato vseh skupaj (10. člen ZUP). Povsem razumljivo je, da upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, kot to velja za izvedenca, vendar ga to ne odvezuje od obveznosti, da mnenje oceni le kot enega izmed dokazov, torej ga primerja z drugimi dokazi ter ga ustrezno ovrednoti. Glede na določbo prvega odstavka 196. člena ZUP, pa ima upravni organ, če se pojavi dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, oziroma če to ni dovolj obrazloženo, jasno ali popolno, pravico in tudi dolžnost, da v postopku pridobi mnenje drugega izvedenca ustrezne stroke, tudi če takšnega dokaznega predloga stranka sama ne poda.

15. Ob upoštevanju vsega navedenega, sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadostuje kriterijem iz prvega odstavka 214. člena ZUP in je zaradi opisanih pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da so bistveno kršena pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

16. Kljub ugotovitvi, da je s pomanjkljivo obrazložitvijo tožena stranka bistveno kršila določbe postopka, pa sodišče v zvezi z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obresti na razliko v vrednosti zemljišč za čas od dne 2. 2. 1989 dalje, pritrjuje toženi stranki, da ni pravne podlage, da bi se te tožnikom priznale. ZKZ v drugem odstavku 115. člena določa, da se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč v komasacijskem postopku poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč od izplačilu. Navedena določba torej ne vzpostavlja pravne podlage za priznanje zamudnih obresti. Neenakopravnost z ostalimi komasacijskimi udeleženci in škodo, ki jo je komasacijska udeleženka utrpela zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, in sicer zaradi dolgotrajnosti postopka, lahko tožniki uveljavljajo pred sodiščem splošne pristojnosti, po pravilih civilnega prava. Sodišče še dodaja, da je ustavnost določbe drugega stavka drugega odstavka 115. člena ZKZ že presojalo Ustavno sodišče RS v odločbi, št. U-I-26/97-8 z dne 13. 7. 2000. Pri tem je Ustavno sodišče RS v določbi drugega stavka drugega odstavka 115. člena ZKZ razveljavilo le besedo „nepravilnosti in“ 1, v sedaj veljavnem besedilu drugega stavka drugega odstavka tega člena, ki določa višino denarne odškodnine, pa je Ustavno sodišče RS menilo, da je ta skladen z Ustavo RS.

17. Sodišče upravni organ še opozarja, da mora iz izreka odločbe izhajati, da se določena denarna odškodnina na dan izplačila valorizira z indeksom življenjskih potrebščin. Izračuni denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se namreč valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, s čimer se ohrani vrednostna raven odškodnine ob izplačilu. (tako Upravno sodišče RS opr. št. I U 1281/2012 z dne 3. 4. 2013).

18. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Ker je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, je na podlagi četrtega odstavka istega člena upravni organ vezan na pravna stališča sodišča, ki se tičejo postopka in bo moral v ponovljenem postopku svojo odločitev ustrezno obrazložiti, skladno z napotilom sodišča v tej sodbi.

19. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo na seji, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka:

20. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Tožnik, ki je v upravnem sporu uspel, je, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanje zadeve, upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, ki se odmeri skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožniki so s tožbo uspeli, zadeva je bila rešena na seji, v postopku pa jih ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Sodišče jim je, skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika, zato nerazdelno priznalo stroške postopka v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od tako odmerjenih stroškov tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo pa do plačila (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Sodna taksa bo tožnikom vrnjena po uradni dolžnosti.