Jedro

Osnovo za izračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila predstavlja vrednost premoženja (sredstev), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, ki jo sestavljajo nepremičnine, pri katerih je stečajni dolžnik v zemljiški knjigi vknjižen kot (so)lastnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrneta ugovora zoper sklep o nagradi upravitelja z dne 29. 8. 2022 (red. št. 73), ki sta ga dne 13. 9. 2022 (red. št. 93 in 94) vložila upnika A., d. o. o. in B. B. 2. Zoper navedeni sklep je vložil upnik B. B. pravočasno pritožbo. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev predloga stečajne upraviteljice za določitev nagrade v zahtevani višini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je pravna podlaga za odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila v 1. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in v 5. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upraviteljev v postopkih zaradi insolvenstnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. list RS, št. 91/08 s spremembami; nadalje Pravilnik).1 Skladno s slednjim predstavlja osnovo za izračun nadomestila, vrednost premoženja (sredstev) izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz otvoritvene bilance stanja stečajnega dolžnika (red. št. 66) izhaja, da sestavljajo stečajno maso nepremičnine, ki v naravi predstavljajo nepremičnino na naslovu C. 4, in sicer do 103/200 ter poslovni delež v podjetju D., d. o. o. Nadalje se je z vpogledom v zemljiško knjigo prepričalo, da je stečajni dolžnik pri navedenih nepremičninah v zgoraj navedenem deležu vknjižen kot solastnik. S temi razlogi je zavrnilo ugovor upnikov, da naj bi bila nepremičnina nepravilno upoštevana kot del stečajne mase, saj jo je stečajni dolžnik prodal že leta 2018. Sledilo je ocenjeni vrednosti premoženja ter sklenilo, da je bila stečajni upraviteljici nagrada z izpodbijanim sklepom pravilno odmerjena.

5. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo upnik B. B. V pritožbi vztraja pri navedbah, podanih v ugovoru. Navaja, da nepremičnina na naslovu C. 4 ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, saj jo je stečajni dolžnik prodal že leta 2018. Meni, da je za pravilen izkaz lastništva na spornih nepremičninah potrebno upoštevati ne le trenutno zemljiškoknjižno stanje, temveč tudi nerešene zemljiškoknjižne postopke. Kot pojasnjuje, je v zemljiški knjigi stečajni dolžnik še vedno vpisan kot lastnik te nepremičnine zaradi številnih predhodnih, nerešenih zemljiškoknjižnih predlogov, ki preprečujejo možnost ažurnega odločanja o predlogih za vpis predznambe lastninske pravice oziroma za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah (zemljiškoknjižna predloga št. Dn 0000/2021 z dne 21. 1. 2021 ter Dn 0000/2022 z dne 25. 4. 2022), kar pa je izven sfere upnice A., d. o. o. Ker je v otvoritvenem poročilu nepravilno navedeno premoženje, ki ni več premoženje stečajnega dolžnika, je tudi vrednost njegovega premoženja napačno ocenjena, posledično pa je tudi nagrada napačno obračunana.

6. Iz otvoritvenega poročila izhaja, da je stečajni dolžnik zemljiškoknjižni solastnik v poročilu navedenih parcel, na katerih je bil zgrajen objekt na naslovu C. 4. Ker je v zemljiški knjigi vpisana solastninska pravica na navedenih parcelah v korist stečajnega dolžnika, se domneva, da je solastnik navednega objekta stečajni dolžnik.2 Kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi, je torej solastninska pravica na nepremičninah, vključenih v otvoritveno bilanco, vpisana v korist stečajnega dolžnika. Tega upnik niti ne prereka, temveč se sklicuje na nerešene zemljiškoknjižne predloge. Smiselno trdi, da stečajni dolžnik, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnega premoženja, zaradi predhodne prodaje nepremičnega premoženja (in pričakovane lastninske pravice kupca nepremičnine), ni hkrati resnični (dejanski) lastnik tega nepremičnega premoženja. Vendar pa te trditve upnik tudi v pritožbi ne konkretizira. S trditvijo, da naj bi bila nepremičnina leta 2018 prodana, zato upnik svojemu trditvenemu bremenu ne zadosti, saj niti ne poda trditev, iz katerih bi izhajalo, da je pričakovana lastninska pravica novega imetnika nastala pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom. Kot nadalje v zvezi z nerešenimi zemljiškoknjižnimi predlogi3 izhaja iz pojasnil upraviteljice v otvoritvenem poročilu, gre za predloge za vknjižbo lastninske pravice brez kakršnihkoli prilog. Trditev, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog, zato še ne utemeljuje sklepa, da je zahtevek za vpis v zemljiško knjigo utemeljen. Upnik zato zgolj s sklicevanjem na začete zemljiškoknjižne postopke sedaj napadenega sklepa ne more uspešno izpodbiti.4

7. Pritožnik same odmere nagrade ne napada, njegovi pritožbeni razlogi pa so po navedenem neutemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Osnova za izračun nadomestila po prejšnjem odstavku (nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila) je v stečajnem postopku nad pravno osebo in podjetnikom posameznikom vrednost premoženja (sredstev), izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena Zakona, v postopku osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom ter postopku stečaja zapuščine pa podatek o vrednosti premoženja, ki sodi v stečajno maso, naveden v otvoritvenem poročilu upravitelja (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). 2 Pri nepremičninah velja domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Glede na načelo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ) deli objekt enako pravno usodo kot zemljišče. 3 Pojem plombe je definiran v prvem odstavku 134. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (prvi odstavek 134. člena ZZK-1). 4 N. Plavšak, Uveljavljanje izločitvene pravice v stečajnem postopku, Dnevi insolvenčnega prava, DIP/ 2017, Ljubljnana 2017, str. 91.